30. 12. 2021

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus ustavne pritožbe in pobude Alena Vidonje, Slovenska Bistrica, na seji 30. decembra 2021

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru št. I Cp 65/2021 z dne 2. 3. 2021 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici št. Pr 6/2020 z dne 2. 2. 2021 se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti petega odstavka 17. člena Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93, 24/01, 54/08, 35/09, 97/14, 46/16 in 36/19) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Okrajno sodišče je pritožniku (odvetniku, ki ga je sodišče imenovalo za pooblaščenca po uradni dolžnosti v postopku sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve) priznalo le del priglašenih stroškov in nagrade za zastopanje nasprotnega udeleženca v znesku 223,99 EUR. Upoštevalo je peti odstavek 17. člena Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv) o upravičenosti odvetnikov do polovičnega plačila za delo in pojasnilo, da ga ne zavezuje priložena obvezna razlaga upravnega odbora Odvetniške zbornice Slovenije. Višje sodišče je pritožbi delno ugodilo in spremenilo odločitev sodišča prve stopnje tako, da je zvišalo priznano nagrado in stroške na 238,99 EUR, sicer pa je pritožnikovo pritožbo zavrnilo. Pritožnik zatrjuje kršitve 2., 14., 15., 20., 22., 23., 29., 74., 121., 125. in 137. člena Ustave. Meni, da njegova ustavna pritožba odpira pomembna ustavnopravna vprašanja, ki presegajo pomen konkretne zadeve, v zvezi s sistemom plačevanja storitev odvetnikov, postavljenih po uradni dolžnosti, in odvetnikov, ki izvajajo storitve brezplačne pravne pomoči, ter s tem povezanimi sistemskimi kršitvami človekovih pravic.

2.Pritožnik hkrati s pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbija peti odstavek 17. člena ZOdv. Navaja, da je izpodbijana določba v neskladju z 2., 14., 15., 22., 23., 29., 74. in 137. členom Ustave. Ustavnemu sodišču predlaga, naj ugotovi, da je izpodbijana določba v neskladju z Ustavo.

3.Po prvem odstavku 55.a člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) ustavna pritožba ni dovoljena, če ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki bi imela hujše posledice za pritožnika. Po prvi alineji drugega odstavka istega člena ZUstS se šteje, da ne gre za tak primer, če gre za posamične akte, izdane v sporih majhne vrednosti po določbah zakona, ki ureja pravdni postopek, oziroma v drugih sporih, če vrednost spornega predmeta za pritožnika ne presega zneska za spore majhne vrednosti. Pritožnik sicer poda predlog za izjemno obravnavo nedovoljene ustavne pritožbe, vendar ne uspe izkazati pogojev zanjo. Dejstvo, da hkrati z ustavno pritožbo vlaga tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti ZOdv, sámo po sebi ne utemeljuje izjemne obravnave po tretjem odstavku 55.a člena ZUstS. Ker ustavna pritožba ni dovoljena, pogoji za izjemno obravnavo pa niso izpolnjeni, jo je Ustavno sodišče zavrglo (1. točka izreka).

4.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

5.Izpodbijana določba ZOdv ne učinkuje neposredno. V takem primeru je pravni interes za pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti skladno s stališčem Ustavnega sodišča (sklep št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007, Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82) podan, če pobudnik pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS hkrati vloži tudi ustavno pritožbo zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa. Pobudnik je svoj pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijane določbe utemeljeval z vloženo ustavno pritožbo, ki jo je Ustavno sodišče zavrglo. Glede na navedeno morebitna ugoditev pobudi na pravni položaj pobudnika ne bi mogla vplivati, kar pomeni, da pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijane zakonske določbe. Zato je Ustavno sodišče pobudo zavrglo (2. točka izreka).

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretje alineje prvega odstavka 55.b člena v zvezi s prvo alinejo drugega odstavka 55.a člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnici in sodniki Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sodnik dr. Rok Čeferin je bil pri odločanju o tej zadevi izločen. Ustavno sodišče je sklep sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik