Jedro

Tožena stranka je tekom postopka sicer na splošno ugovarjala kvaliteti vseh del, ki naj bi jih tožeča stranka opravila, vendar njeno pavšalno sklicevanje na dejstvo, da ji je slikopleskarska dela zavrnil investitor, ne predstavljajo standarda konkretiziranega grajanja.

Ker je družba G. d.d. izgubila pravdno sposobnost šele tekom postopka, je bil pravdni postopek po zakonu prekinjen. Nadaljeval se je z izrecnim prevzemom pravde s strani pravnega naslednika G. S. d.d.. Ker je šlo pri tožbi za pomanjkljivost, ki jo je bilo moč odpraviti (izbrisana družba je imela pravno naslednico), je pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče prve stopnje tožbo zavreči, neutemeljen.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (1. in 3. točka izreka) potrdi.

II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča na Jesenicah, opr. št. I Ig 2003/00337 z dne 06. 10. 2003 obdržalo v veljavi v delu, s katerim je bilo toženi stranki naloženo plačilo:

13.774,84 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 3.301.002,60 SIT od 02. 09. 2003 do 31. 12. 2006 v evrski protivrednosti in od zneska 13.774,84 EUR od 01. 01. 2007 do plačila, znesek 3.916,97 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 938.662,19 SIT od 04. 09. 2003 do 31. 12. 2006 v evrski protivrednosti in od zneska 3.916,97 EUR od 01. 01. 2007 do plačila, ter izvršilne stroške v znesku 258,22 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 61.880,00 SIT od 06. 10. 2003 do 31. 12. 2006 v evrski protivrednosti in od zneska 258,22 EUR od 01. 01. 2007 do plačila (1. točka izreka).

Navedeni sklep je razveljavilo za znesek 247.085,00 SIT(1.031,07 EUR) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 03. 09. 2003 do plačila in za znesek 67.228,66 SIT (280,54 EUR) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 04. 09. 2003 do plačila in tožbeni zahtevek v tem delu zavrnilo (2. točka izreka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti njene pravdne stroške v znesku 2.356,71 EUR v 15 dneh po poteku izpolnitvenega roka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila (3. točka izreka).

2. Po napovedi pritožbe je tožena stranka pravočasno vložila pritožbo zoper 1. in 3. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje. V pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo z dne 02. 04. 2010 razveljavi in tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne oziroma zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglasila je stroške pritožbe.

3. Tožeči stranki je bila pritožba pravilno vročena v izjavo. V pravočasnem odgovoru predlaga potrditev sodbe sodišča prve stopnje. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožeča stranka je s predmetno tožbo zahtevala plačilo slikopleskarskih del, opravljenih po Pogodbi št. 39/01 z dne 11. 07. 2001 ter aneksu k tej pogodbi z dne 07. 02. 2002. Vtoževala je plačila po (1) računu št. 46/01 z dne 24. 12. 2001 – delno v znesku 746.582,20 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25. 02. 2002 dalje, (2) po računu št. 2/02 z dne 31. 01. 2002 – delno v znesku 1.894.927,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 04. 2002 dalje ter (3) po računu št. 8/02 z dne 20. 04. 2002 – delno v znesku 906.568,40 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 06. 2002 dalje. Tožena stranka je plačilu nasprotovala iz naslova neopravljenih in nekvalitetno opravljenih del. 6. Sodba sodišča prve stopnje je po oceni pritožbenega sodišča preizkusljiva in vsebuje vse razloge o pravno relevantnih dejstvih. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, zakaj je zavrnilo dokaz s postavitvijo izvedenca poslovno – finančne stroke. Tožena stranka v postopku na prvi stopnji ni trdila, da računa št. 8/02 ni prejela, temveč je le trdila, da računa nima zavedenega v poslovnih evidencah (narok dne 21. 08. 2006, list. št. 40). Zato je ta navedba za rešitev predmetnega spora brezpredmetna in je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo dokaz s postavitvijo izvedenca ustrezne stroke.

7. Tožeča stranka je 04. 09. 2003 vložila tožbo zoper toženo stranko G. d.d.. Kasneje je bila omenjena gospodarska družba zaradi pripojitve h gospodarski družbi G. S. d.d. (sedaj tožena stranka) izbrisana dne 23. 12. 2004. Sodišče je tožbo vrnilo v popravo s sklepom dne 25. 05. 2005 (list. št. 18), z opozorilom na pravno posledico zavrženja, sklep je bil tožeči vročen 31. 05. 2005 (povratnica na list. št. 19). Tožeča stranka je 29. 07. 2005 (list. št. 21) tožbo „popravila“. Ker je družba G. d.d. izgubila pravdno sposobnost šele tekom postopka, je bil pravdni postopek po zakonu prekinjen (205. člen ZPP). Nadaljeval se je z izrecnim prevzemom pravde s strani pravnega naslednika G. S. d.d. (pripravljalna vloga z dne 02. 11. 2005 (list. št. 23)). Ker je šlo pri tožbi za pomanjkljivost, ki jo je bilo moč odpraviti (izbrisana družba je imela pravno naslednico), je pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče prve stopnje tožbo zavreči, neutemeljen.

8. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je zahtevek tožene stranke na znižanje plačila za opravljena dela utemeljen v tistem delu, ki se nanaša na slikanje in glajenje stikov knauf plošč. Tožena stranka v pritožbi graja dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bilo nekvalitetno delo zaračunano samo s postavkama 3 in 4 računa št. 2/02. Opis storitev, ki so bile zaračunane z računom št. 2/02 izhaja že iz besedila samega računa (priloga A 4). Prav tako je tožeča stranka posamične postavke po tem računu pojasnila v vlogah z dne 27. 11. 2008 (list. št. 131) ter z dne 09. 01. 2009 (list. št. 144). Pri tem je navedla, da se ostale postavke nanašajo na (1) betonske stene, (2) siporex stene, (5) slikanje in glajenje dvigalnih jaškov, (6) pleskanje železne konstrukcije, (7) pleskanje dvigala, (8) pleskanje podbojev – kovinske površine, (9) pleskanje betonske površine ter (10) dela po aneksu z dne 07. 02. 2002. Tem trditvam je tožena stranka nasprotovala le pavšalno s tem, da je trdila, da klasifikacija storitev kot jo je pojasnila tožeča stranka, ni pravilna, druge razlage pa ni ponudila. Glede postavk 3 in 4 je zato sodišče postavilo izvedenca B. G., ki se je do tega vprašanja opredelil v dopolnilnem mnenju z dne 11. 09. 2009 (list. št. 176 – 178).

9. Pritožnik zatrjuje, da je izvedensko mnenje v delu, v katerem je ugotovljeno, da se le postavki 3 in 4 nanašata na glajenje in slikanje knauf plošč, pomanjkljivo in negotovo, zato se sodišče prve stopnje na mnenje ne bi smelo opreti. Izvedenec je sicer zapisal (str. 1 – 2 dopolnilnega izvedenskega mnenja z dne 14. 09. 2009; list. št. 177 - 178), iz predračuna, ki je priloga k pogodbi, zgolj iz točke 2 ni mogoče sklepati, katere stene, stropovi, obloge in v kakšnem razmerju so v postavki zajete. Vendar pa je izvedenec predračun in račun št. 2/02 primerjal še z obračunskim listom št. 5 (priloga A22) in na podlagi vseh listin ter navedb tožeče stranke (ugovori tožene stranke pa so bili le pavšalni) zaključil, da se le postavki 3 in 4 nanašata na glajenje in slikanje knauf plošč. Da bi tožena stranka postavkam iz računa lahko konkretno ugovarjala tudi na podlagi obračunskih izmer, je potrdil tudi izvedenec, vendar tega tekom postopka na prvi stopnji ni storila.

10. Čeprav je tožena stranka postavila ugovor znižanja plačila za celotno vrednost izstavljenega računa št. 2/02 v vrednosti 8.461,00 EUR (2.027.647,10 SIT) (2. odstavek 635 v zvezi s 640. člen OZ) je zaključek sodišča prve stopnje, da je ugovor utemeljen le za znesek 1.031,07 EUR, pravilen. Tožena stranka je nekvaliteto opravljenih del utemeljevala le s trditvami, da ji je naročnik zavrnil slikopleskarska dela v skupni vrednosti 4.348.500,00 SIT. Konkretnejših ugovorov glede napak izvršenega dela tožena stranka ni podala. Izvedenec gradbene stroke je ugotovil, da so dela izvajalca nekvalitetna le v delu, ki se nanaša na slikanje in glajenje stikov knauf plošč, sodišče prve stopnje pa je pravilno sledilo tako izrecnemu besedilu postavk na računu št. 2/02 kot tudi knjigi obračunskih izmer št. 5, stran 5 (list. št. A22) in odločilo, da se le postavki 3 in 4 iz računa št. 2/02 nanašajo na slikanje in glajenje knauf plošč. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je ugovor znižanja plačila utemeljen le v delu, ki se nanaša na plačilo del po postavkah 3 in 4 računa št. 2/02. 11. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da bi sodišče moralo upoštevati okoliščino, da je tožeča stranka opustila pojasnilno dolžnost in bi morala toženo stranko na napake prejšnjih podizvajalcev opozoriti. V delu, ki se nanaša na glajenje in slikanje knauf plošč je bil tožbeni zahtevek zavrnjen že iz naslova znižanja plačila zaradi nekvalitetno opravljenih del. V preostalem pa je izvedenec zapisal, da napak prejšnjih izvajalcev tožeča stranka ni mogla opaziti v času, ko je opravljala pleskanje, ker se je tako imenovani pojav „trebušenja sten“ pokazal šele kasneje (str. 7 izvedenskega mnenja z dne 02. 08. 2007; list. št. 110). Ker so bile te napake vidne šele kasneje, pojasnilne dolžnosti na strani tožeče stranke v tem delu ni bilo. Zato pritožbeni očitki v tej smeri niso utemeljeni.

12. Tožena stranka v pritožbi še izpostavlja, da bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati odbitke za plačila slikopleskarskih del s strani investitorja. Investitor naj bi potrditvah tožene stranke zavrnil vsa plačila slikopleskarskih del. Teh trditev v celoti ni potrdil direktor investitorja, zaslišan na naroku dne 17. 01. 2007 (list. št. 88). Predvsem pa je za predmetni spor bistveno dejstvo, da tožena stranka ni trdila ali dokazala, da je izvedbo slikopleskarskih del tožeči stranki pravočasno in konkretno grajala.

13. Tožena stranka v pritožbi še navaja, da tožeča stranka ni uspela konkretizirati storitev, ki jih je zaračunala z računom št. 8/02. Tožeča stranka je v pripravljalni vlogi, ki jo je vložila na prvem naroku (list. št. 44) pojasnila, katera dela je s tem računom zaračunala (list. št. 48). Tožeča stranka je v dokaz opravljenih del trdila še, da so bile količine dela zavedene v gradbenem dnevniku, ki mu tožena stranka ni oporekala. Tožena stranka je tekom postopka sicer na splošno ugovarjala kvaliteti vseh del, ki naj bi jih tožeča stranka opravila, vendar njeno pavšalno sklicevanje na dejstvo, da ji je slikopleskarska dela zavrnil investitor, ne predstavljajo standarda konkretiziranega grajanja, s katerim bi tožena stranka v tem postopku lahko uspela. Ker tožena stranka postavkam iz računa 8/02, v smislu, da te niso bile opravljene, tekom postopka pred sodiščem prve stopnje ni konkretizirano oporekala, v pritožbi pa niti ne pojasni, zakaj tega ni mogla storiti prej, so njeni pritožbeni ugovori prepozni (337. člen ZPP).

14. Ker pritožbeni razlogi, niti razlogi na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP) niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (1. in 3. točka izreka) potrdilo (353. člen ZPP).

15. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 1. odstavka 165. člena ZPP v povezavi s 1. odstavkom 154. člena ZPP. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, mora sama kriti svoje pritožbene stroške. Stroške odgovora na pritožbo, ki k odločitvi pritožbenega sodišča ni doprinesel, krije tožeča stranka sama (1. odstavek 155. člena ZPP).