Jedro

Sodišče prve stopnje v izreku izpodbijane sodbe ni navedlo, ko je izrekalo enotno kazen, da je upoštevalo tudi določene kazni iz nepreklicane pogojne obsodbe. V obrazložitvi sodbe je namreč izrek enotne kazni temeljito obrazložilo. Ob skupnem obravnavanju vsebine izreka in vsebine konkretne obrazložitve v zvezi z enotno kaznijo namreč ne gre za tako pomanjkljivost, da bi bil možen zaključek, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe kazenskega postopka, da je torej izrek sodbe nerazumljiv.

Izrek

Pritožba okrožne državne tožilke se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijano sodbo obt. Natašo D. spoznalo za krivo, da je storila pod tč. 1 poskus kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja uradni osebi po 4 in 1. odst. 302. čl. KZ v zvezi s čl. 22 KZ, z dejanjem pod tč. 2 pa kaznivo dejanje tatvine po 2. in 1. odst. 211. čl. KZ. Obtoženki je izreklo pogojno obsodbo in ji za kaznivo dejanje pod tč. 1 določilo kazen 6 mesecev zapora, za kaznivo dejanje pod tč. 2 pa 1 mesec zapora. Po čl. 52 KZ v zvezi z 2. odst. 53. čl. KZ obtoženki ni preklicalo pogojne obsodbe, izrečene s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr.št. I K 330/97 z dne 29.5.2000. Po čl. 52/4 KZ je obtoženki določilo enotno kazen 7 mesecev zapora s preizkusno dobo treh let. Oprostilo jo je plačila stroškov kazenskega postopka. Proti tej sodbi se je pritožila okrožna državna tožilka zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka. Predlagala je ugoditev pritožbi in razveljavitev izpodbijane sodbe ter v delu, ki se tiče izreka o kazenski sankciji, vrnitev v ponovno sojenje prvostopenjskemu sodišču. Zagovornica obtoženke je na pritožbo okrožnega državnega tožilstva odgovorila in je predlagala, da naj pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča prve stopnje. Višji državni tožilec je predlagal zavrnitev pritožbe okrožne državne tožilke kot neutemeljene. Pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da v izreku sodbe ni navedeno, da je sodišče prve stopnje upoštevalo ob določitvi enotne kazni tudi kazen 1 mesec in 10 dni iz sodbe, ki je ni preklicalo. Vendar pa je prvostopenjsko sodišče to navedlo v obrazložitvi sodbe. V izreku izpodbijane sodbe gre res za pomanjkljivost, ki jo omenja okrožna državna tožilka. Vendar pa ob skupnem obravnavanju vsebine izreka in vsebine konkretne obrazložitve v zvezi z določitvijo enotne kazni ta pomanjkljivost še ne predstavlja očitane bistvene kršitve določb kazenskega postopka, torej da je izrek sodbe nerazumljiv in v nasprotju z razlogi. Izrek sodbe je torej dovolj razumljiv, zlasti ob upoštevanju jasne in nedvoumne obrazložitve izpodbijane sodbe. Izrek niti ni v nasprotju z razlogi sodbe, niti ne nasprotuje sam sebi. Zato je pritožba okrožne državne tožilke neutemeljena in jo je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno ter zato, ker ni našlo nobenih drugih kršitev določb kazenskega postopka ali materialnega zakona, na kar je pazilo po uradni dolžnosti po 1. odst. 383. čl. ZKP, potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.