Jedro

Podatki iz uradnih evidenc občine vzpostavljajo eno od podlag za davčni organ, da odmeri NUSZ, vendar pa lahko tudi stranka dokazuje tej evidenci nasprotna dejstva, ki jih davčni organ presodi po načelu proste presoje dokazov.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Finančne uprave Republike Slovenije, št. DT4224-974/2019-008018-12-130-07, z dne 18. 3. 2019 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 15,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je z izpodbijano odločbo tožniku kot zavezancu odmerila nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju NUSZ) na območju Mestne občine Novo mesto, za objekt A., za leto 2019, v višini ... EUR. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da se NUSZ plačuje v skladu z določilom 58. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (v nadaljevanju ZSZ/84) ter da je na podlagi 218. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) Občinski svet Mestne občine Novo mesto z Odlokom o NUSZ (v nadaljevanju Odlok) in s Sklepom Občinskega sveta Mestne občine Novo mesto o vrednosti točke za izračun NUSZ (v nadaljevanju Sklep) predpisal in ustrezno razdelal nadaljnje pogoje in merila. Višina NUSZ je tako odvisna od lege, namembnosti in smotrne izkoriščenosti uporabe stavbnega zemljišča, opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti ter napravami individualne in skupne rabe. Tožniku se je višina NUSZ določila z upoštevanjem metode točkovanja, določene z Odlokom, ob upoštevanju vrednosti točke za leto 2019, ki znaša 0,00023058 EUR/m2, in od stanovanjske površine ... m2. Podatke za odmero NUSZ je organ prejel od Mestne občine Novo mesto, ki je pristojna za njihovo zbiranje, in so del evidence, ki jo vodi Mestna občina Novo mesto.

2. Ministrstvo za finance (v nadaljevanju drugostopenjski organ) je z odločbo tožnikovo pritožbo zoper izpodbijano odločbo zavrnilo. Kot neutemeljene je zavrnilo tožnikove navedbe, da za objekt na naslovu A. (za katerega je tožnik navajal, da ima mere ... m x ... m, bruto površino ... m2, neto površino ... m2, podstrešje z višino nad ... m površino ... m2, samostoječa garaža površino ... m2) stanovanjska površina za odmero ... m2, kot je navedena v izpodbijani odločbi, ni pravilna. Organ je je pojasnil, da se NUSZ po 7. členu Odloka plačuje za zazidana stavbna zemljišča od stanovanjske površine, ki predstavlja čisto tlorisno površino sob, predsob, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe, kleti, pralnice, kotlarne, delavnice za prosti čas, kabineta, garaž za osebne avtomobile in drugih zaprtih prostorov v objektu. Kot površina zazidanih stavbnih zemljišč se tako upošteva čista tlorisna površina, ki je neto tlorisna površina, od katere se odštejejo le zunanje površine objekta. Drugostopenjski organ je po vpogledu v evidenco Register nepremičnin (v nadaljevanju REN),1 ki jo vodi Geodetska uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju GURS), ugotovil, da znaša površina spornega stavbnega zemljišča na naslovu A., ... m2. Od le-te se odšteje površina odprtih prostorov (... m2 površine odprte terase, balkona, lože), kar znese ... m2, zaokroženo ... m2, kolikor je bilo tožniku z izpodbijano odločbo tudi odmerjeno. K temu je organ dodal, da je tožnik dolžan, če se s podatki občine za plačilo NUSZ ne strinja, po določbi tretjega odstavka 218.c člena ZGO-1 predlagati vpis novih podatkov ali predlagati vpis sprememb podatkov pri pristojni enoti GURS v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin, saj v nasprotnem primeru velja domneva, da so podatki občine pravilni.

3. Tožnik odločbo o odmeri smiselno izpodbija zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in bistvenih kršitev določb upravnega postopka ter predlaga njeno odpravo. V tožbi navaja, da stanovanjska površina, uporabljena za odmero NUSZ, ni pravilna. Objekt, katerega stanovanjska površina je pomembna za odmero NUSZ, je pritlični objekt (z neizdelanim podstrešjem), ki meri ... m x .. m, kar znaša ... m2 bruto tlorisne površine in ... m2 stanovanjske površine, površina samostoječe garaže pa znaša ... m2. Površina za odmero NUSZ torej znaša ... m2, in ne ... m2. Objekt tudi nima vseh komunalnih priključkov (javne kanalizacije, plinovodnega omrežja, telefonskega omrežja in cestišča s hodnikom za pešce). Prilaga tudi dokaze.

Tožnik podaja navedbe tudi v smeri, da sta izpodbijana odločba in odločba o pritožbi neobrazloženi. Meni tudi, da je bila z izpodbijano odločbo kršena prepoved poslabšanja položaja posameznega pritožnika, če se pritoži samo ta (prepoved reformatio in peius), ker mu je bilo z njo NUSZ za leto 2019 odmerjeno v višini ... EUR, za leto 2018 NUSZ pa mu je bilo odmerjeno v višini ... EUR.

4. Toženka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe ter vztraja pri razlogih iz obrazložitev upravnih odločb. Sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne. Ob tem opozarja, da sta zatrjevanji tožnika, da navedeni objekt nima določenih komunalnih priključkov in da je bila z izpodbijano odločbo kršena prepoved reformatio in peius, nedovoljeni tožbeni novoti, ki ju tožnik ni uveljavljal že v pritožbi zoper izpodbijano odločbo.

5. Tožnik v naknadni pripravljalni vlogi prereka navedbe toženke, ki jih je ta podala v odgovoru na tožbo tožnika, in vztraja pri navedbah v tožbi.

6. Tožba je utemeljena.

7. V obravnavani zadevi je sporna odmera tožniku NUSZ za leto 2019 za objekt na naslovu A. Tožnik zatrjuje, da bi morala biti upoštevana površina v izmeri ... m2 in ne v izmeri ... m2 ter navaja, da objekt nima javne kanalizacije, plinovodnega in telefonskega omrežja ter cestišča s hodnikom za pešce, ki so bili upoštevani pri odmeri NUSZ za leto 2019. Smiselno zatrjuje tudi, da sta upravni odločbi neobrazložni in da je bila kršena prepoved reformatio in peius.

8. V času izdaje izpodbijane odločbe je bila obveznost plačila NUSZ določena v VI. poglavju ZSZ/84, ki se je v tem delu uporabljal v skladu s prvo alinejo prvega odstavka 56. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (v nadaljevanju ZSZ/97) in v skladu s 5. točko prvega odstavka 179. člena Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-1), s tem da je ZureP-1 v 180. členu določil še, da se nadomestilo odmerja samo za tista stavbna zemljišča, ki jih kot taka določa zakon, ki ureja graditev objektov. V tem smislu je ZGO-1 v določbah 218. člena (med drugim) natančneje opredelil zazidana in nezazidana stavbna zemljišča, za katera se lahko odmeri NUSZ, v določbah 218.c člena pa (med drugim) pridobivanje podatkov za odmero nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča. 9. Po drugem odstavku 60. člena ZSZ/84 se NUSZ plačuje od stanovanjske oziroma poslovne površine. Po tretjem odstavku tega člena pa je stanovanjska površina čista tlorisna površina sob, predsobe, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov stanovanja ter garaže za osebne avtomobile.

10. Po 61. členu ZSZ/84 NUSZ določi občinska skupščina v skladu z dogovorom o usklajevanju meril in območij, na katerih se plačuje nadomestilo in za določanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki ga sklenejo občine, pri čemer med drugim upoštevajo zlasti opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami ter možnost priključitve za te objekte in naprave.

11. Po prvem odstavku 218.c člena ZGO-1 mora občina za namene nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča uporabiti podatke, ki so vpisani v kataster stavb kot katastrski ali registrski podatki v skladu predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin, lahko pa uporabi tudi podatke katastra stavb, ki so prevzeti iz drugih evidenc. Po 404. členu Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) pa davčni organ NUSZ določi na podlagi podatkov občine2. 12. Po tretjem odstavku 218.c člena ZGO-1 mora zavezanec za plačilo nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča, če se s podatki občine ne strinja, v roku enega meseca od javnega naznanila predlagati vpis novih podatkov ali predlagati vpis sprememb podatkov katastra stavb pri pristojni GURS v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepreminčnin. Po četrtem odstavku istega člena pa se šteje, da so podatki občine pravilni, če zavezanec ne predlaga vpisa novih ali spremenjenih podatkov.

13. V zvezi s tem pa je Vrhovno sodišče v sodbi in sklepu X Ips 6/2020 z dne 10. 6. 2020 sprejelo stališče, da navedene zakonske določbe ne vzpostavljajo neizpodbojne domneve o resničnosti podatkov občine in tudi v primeru opustitve pravočasnega predloga zavezanca za NUSZ občini za spremembo navedenih podatkov ne izključujejo možnosti uporabe rednih in izrednih pravnih sredstev za izpodbijanje dejanskega stanja, ki je bilo podlaga za odmero NUSZ temu zavezancu.3 Svoje stališče je Vrhovno sodišče potrdilo v sklepu I Up 80/2020 z dne 16. 9. 2020, v katerem je zapisalo, da podatki iz uradnih evidenc občine vzpostavljajo eno od podlag za davčni organ, da odmeri NUSZ, vendar pa lahko tudi stranka dokazuje tej evidenci nasprotna dejstva, ki jih davčni organ presodi po načelu proste presoje dokazov.4

14. Iz odločb organov obeh stopenj izhaja, da je v obravnavani zadevi organ pri odmeri NUSZ tožniku upošteval podatke, ki jih je prejel od občine, ta pa je uporabila podatke, ki izhajajo iz REN; upoštevana stanovanjska površina je 197,00 m2. 15. Vendar pa tožnik v tožbi upoštevani površini nasprotuje, ob zatrjevanju, da je objekt, katerega stanovanjska površina je pomembna za odmero NUSZ, pritlični objekt (z neizdelanim podstrešjem), ki meri ... m x ... m, kar znaša ... m2 bruto tlorisne površine in ... m2 stanovanjske površine, površina samostoječe garaže pa znaša ... m2, zato površina za odmero NUSZ znaša ... m2, in ne ... m2. V vsebinskem smislu identične navedbe je tožnik podal že v pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo. Iz odločbe, s katero je drugostopenjski organ tožnikovo pritožbo zoper izpodbijano odločbo zavrnil, izhaja, da se drugostopenjski organ do teh navedb ni vsebinsko opredelil; organ je navedel le, da iz REN izhaja stanovanjska površina (zaokroženo) ... m2 in da je tožnik dolžan, če se s podatki občine za plačilo NUSZ ne strinja, po določbi tretjega odstavka 218.c člena ZGO-1 predlagati vpis novih podatkov ali predlagati vpis sprememb podatkov pri pristojni enoti GURS v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin, saj v nasprotnem primeru velja domneva, da so podatki občine pravilni.

16. Glede na stališče Vrhovnega sodišča v citiranih sodnih odločbah X Ips 6/2020 z dne 10. 6. 2020 in I Up 80/2020 z dne 16. 9. 2020 pa bi se moral organ, z ozirom na to, da je tožnik v pritožbi izpodbijal za odmero NUSZ uporabljene podatke s konkretnimi drugačnimi podatki o stanovanjski površini in priložil dokazila (fotografijo objekta, grafični prikaz PISO), do teh konkretizirano opredeliti ter uradni evidenci nasprotna dejstva presoditi po načelu proste presoje dokazov. Vendar obrazložitev drugostopenjske odločbe take presoje ne vsebuje, ter je zato treba pritrditi tožnikovim tožbenim navedbam o tem, da ni obrazloženo, kje se nahaja preveč upoštevana površina ... m2 oziroma razlika med upoštevano površino ... m2 in zatrjevano ... m25 in da gre torej za nezadostno obrazložitev odmere NUSZ, zaradi česar pravilnosti odmere ni mogoče preizkusiti. To pa predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP).

17. Tožnik prvič šele v tožbi navaja, da gre za nepravilno odmero tudi glede na to, da predmetni objekt nima določenih komunalnih priključkov ter da se mu torej zaračunavajo neobstoječi priključki. Navedeno pa zaradi materialne neizčrpanosti pritožbe v tem delu ni dopustno. Takih navedb namreč po vsebini v pritožbi ni podal. Izčrpanje pritožbe glede v tožbi uveljavljanih kršitev pa je pogoj za dopustnost upravnega spora in upoštevanost navedb o kršitvah (prvi odstavek 6. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1)6. Ker gre v navedenem obsegu za nedovoljeno uveljavljanje kršitve, tožnikovih navedb o navedeni kršitvi sodišče po vsebini ne presoja.

18. Tudi kolikor tožnik zatrjuje, da je bila z izpodbijano odločbo kršena prepoved reformatio in peius, so te njegove navedbe nedopustne ter jih sodišče vsebinsko ne presoja. Tožnik jih namreč v pritožbi ni uveljavljal in gre torej glede teh navedb prav tako za materialno neizčrpanost pritožbe (prvi odstavek 6. člena ZUS-1).

17. Ker je sodišče spoznalo, da so bila kršena pravila postopka (tretji odstavek 27. člena ZUS-1, v zvezi s 7. točko drugega odstavka 237. člena ZUP), je na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo, zadevo pa na podlagi tretjega ter v smislu četrtega odstavka tega člena vrnilo organu prve stopnje v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo organ moral upoštevati v tej sodbi izpostavljena stališča Vrhovnega sodišča v zadevah X Ips 6/2020 in I Up 80/2020 ter vsebinsko presoditi tožnikove pritožbene navedbe ter morebitne v postopku novo podane navedbe, to presojo pa bo moral vključiti v obrazložitev odločbe.

18. Sodišče je odločilo na seji, brez glavne obravnave, na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, v upravnem sporu pa tudi ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

19. O stroških postopka je sodišče odločilo na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 ter tožniku priznalo stroške v višini 15,00 EUR, v skladu s prvim odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, ker je bila zadeva rešena na seji in tožnik v postopku ni imel pooblaščenca, ki je odvetnik.

1 Register nepremičnin je večnamenska zbirka podatkov o nepremičninah na območju Republike Slovenije, ki se vzpostavi in vodi zaradi zagotavljanja podatkov, ki odražajo dejansko stanje nepremičnin v naravi; v registru nepremičnin se določijo nepremičnine in evidentirajo podatki o dejanskem stanju teh nepremičnin (96. člen Zakona o evidentiranju nepremičnin). 2 V zvezi z odločbo Ustavnega sodišča U-I-313/13-86 z dne 21. 3. 2014 3 Glej 23. točko sodbe in sklepa Vrhovnega sodišča X Ips 6/2020 z dne 10. 6. 2020 4 Glej 9. točko sklepa Vrhovnega sodišča I Up 80/2020 z dne 16. 9. 2020 5 V pritožbi je tožnik prvič lahko ugovarjal za odmero NUSZ uporabljenim podatkom.. 6 Tako tudi N. Smrekar v Zakon o upravnem sporu s komentarjem, Lexpera, GV Založba, Ljubljana 2019, str. 56