Jedro

Z zavrnitvijo predloga za oprostitev plačila sodnih taks stranki ni odvzeta pravica do sodnega varstva. Ustava RS namreč ne določa, da je le-to brezplačno. Sodne takse predstavljajo obvezno dajatev, katere namen je v tem, da stranke krijejo del stroškov, ki nastanejo zaradi dela sodišča in so torej predpisane predvsem zaradi fiskalnih razlogov in za zagotavljanje ekonomičnosti postopka ter procesne discipline.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse.

2. Zoper takšno odločitev se zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka pravočasno pritožuje tožeča stranka. Višjemu sodišču smiselno predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu ugodi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tožeča stranka ne more uspeti z navedbami, da so vsi podatki, ki jih je sodišče potrebovalo za odločitev (bilanca stanja, poslovni izid in podatki o transakcijskih računih – v nadaljevanju TRR), objavljeni na portalu AJPES. Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, so sodišča ob odločanju o delni oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodne takse vezana na trditve, ki jih v zvezi s svojim premoženjskim, finančnim in likvidnostnim stanjem podajo predlagatelji (11. člen Zakona o sodnih taksah – v nadaljevanju ZST-1).(1) Oni sami morajo torej v predlogu navesti dejstva in okoliščine, iz katerih izhaja, da je podan dejanski stan iz 11. člena ZST-1 in v zvezi s tem predlagati ustrezne dokaze. Z vpogledom v javne evidence lahko sodišča takšne trditve le preverijo (v kolikor dvomijo o njihovi resničnosti). Nikakor pa niso dolžna dejstev v zvezi s tem ugotavljati sama, po uradni dolžnosti in brez ustrezne trditvene podlage.

5. Sodišče prve stopnje je tako iz izjave o premoženjskem stanju lahko razbralo, da tožeča stranka ima TRR in da je nanj v zadnjih 3 mesecih prejemala prilive. Ker ob tem tožeča stranka ni povedala niti, da je TRR blokiran, niti kakšne prilive je prejemala, niti zakaj sodne takse ne bi mogla plačati iz slednjih (ali iz sredstev na računu), bi bilo že na podlagi tega mogoče zaključiti, da ni izkazala, da ne bi bila sposobna (takoj in v celoti) plačati sodne takse v višini 21,00 EUR, saj bi takšno plačilo ogrozilo njeno dejavnost. Pritožbene navedbe o blokadi transakcijskega računa predstavljajo pritožbene novote. Ker tožeča stranka ni navedla (še manj pa izkazala), da takšnih trditev brez svoje krivde ni mogla podati v postopku na prvi stopnji, gre za nedovoljene pritožbene novote, ki jih višje sodišče ne more upoštevati (prvi odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP), zato se do njih tudi ni vsebinsko opredeljevalo (prvi odstavek 360. člena ZPP). Povsem enako velja za pritožbene navedbe o razmerju med dolgoročnimi obveznostmi in dolgoročnimi sredstvi, o tem, zakaj se sodna taksa iz dolgoročnih sredstev ne more poravnati in o tem, zakaj se ne more poravnati iz kratkoročnih sredstev. Vse navedeno bi namreč tožeča stranka lahko, in bi tudi morala navesti že v predlogu za oprostitev plačila sodne takse. Namesto tega je v predlogu kot okoliščine, ki naj bi oprostitev upravičevale, navedla le, da zaradi visokih tekočih stroškov, težav z neplačniki in odpovedmi pogodb, nima sredstev za plačilo. Sodišče prve stopnje je tako pravilno odločilo, da zgolj takšne (pavšalne in nedokazane) trditve, ne morejo zadostovati za ugodilno odločitev o predlogu.

6. S predmetno zavrnitvijo predloga tožeči stranki tudi ne bo odvzeta pravica do sodnega varstva. Ustava RS namreč ne določa, da je le-to brezplačno. Sodne takse predstavljajo obvezno dajatev, katere namen je v tem, da stranke krijejo del stroškov, ki nastanejo zaradi dela sodišča in so torej predpisane predvsem zaradi fiskalnih razlogov in za zagotavljanje ekonomičnosti postopka ter procesne discipline. Prek določb drugega poglavja ZST-1 o oprostitvi, odlogu in obročnem plačilu taks je pravica do sodnega varstva zagotovljena le tistim, ki izpolnjujejo zgoraj navedene zakonske kriterije.

7. Pritožbeno uveljavljeni pritožbeni razlogi tako niso utemeljeni. Ker višje sodišče ni našlo niti kršitev na katere skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

Op. št. (1): Skladno s četrtim odstavkom 11. člena ZST-1 lahko sodišče pravno osebo delno oprosti plačila sodnih taks, ji takšno plačilo odloži ali ji dovoli obročno plačilo, če ta nima sredstev za plačilo celotne takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj, v celotnem znesku, brez ogrožanja svoje dejavnosti. Pri odločanju mora upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke (peti odstavek 11. člena ZST-1).