Jedro

Da bi Vrhovno sodišče glede določenega pravnega vprašanja lahko dopustilo revizijo, ne zadošča, da je to vprašanje pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse, pač pa mora biti izpolnjen še nadaljnji pogoj: od tega vprašanja je morala biti v celoti ali vsaj delno odvisna odločitev pritožbenega sodišča. In prav ta pogoj v konkretnem primeru ni izpolnjen.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik A. V. je lastnik parcele št. 286/2 k. o. Č., ki meji na parcele št. 274/31, last J. K., št. 287/1, last M. V. in št. 285/5, vse k. o. ..., last A. P. in J. P., vsakega do ½. V sodnem nepravdnem postopku je sodišče mejo med parcelo tožnika in med parcelami tožencev določilo po zadnji mirni posesti, z odločitvijo nezadovoljen tožnik pa je v pravdi uveljavljal močnejšo pravico na tistem zemljišču, ki presega v nepravdnem postopku določeno mejo in je po tožbenih trditvah njegova last. Prostorski položaj tega zemljišča je natančno opisan v izreku sodbe prvostopenjskega sodišča. 2. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo, drugostopenjsko sodišče pa je zavrnilno sodbo potrdilo.

3. Tožnik je vložil predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje, in sicer glede dveh pravdnih vprašanj: ali vložitev predloga za ureditev meje pomeni, da tožnik ni več v dobri veri, da je sporni mejni prostor, na katerem uveljavlja priposestvovanje, njegov in ali vložitev predloga za sodno ureditev meje vpliva na domnevo dobrovernosti iz tretjega odstavka 72. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (v nadaljevanju ZTLR).

Meni, da gre za pravni vprašanji, glede katerih odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča. 4. Predlog ni utemeljen.

5. Predlog za dopustitev revizije stranka vloži zato, da bi pridobila pravico vložiti revizijo zoper sodbo sodišča druge stopnje v tistih primerih, ko revizija po samem zakonu ni dovoljena. Po določbi prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) sodišče dopusti revizijo, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Tem pogojem je zadoščeno tudi takrat, če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča. Prav to zatrjuje tožnik: pritožbenemu sodišču očita, da je vprašanje dobrovernosti tožnikove posesti kot nujne predpostavke za priposestvovanje rešilo na tak način, da je odstopilo od sodne prakse. Ali je temu res tako, ni pomembno. Da bi Vrhovno sodišče glede določenega pravnega vprašanja lahko dopustilo revizijo, ne zadošča, da je to vprašanje pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse, pač pa mora biti izpolnjen še nadaljnji pogoj: od tega vprašanja je morala biti v celoti ali vsaj delno odvisna odločitev pritožbenega sodišča. In prav ta pogoj v konkretnem primeru ni izpolnjen. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da v času, relevantnem za ugotovitev priposestvovanja, tožnik spornega mejnega prostora ni imel v posesti, k tej ugotovitvi, ki je za zavrnitev tožbenega zahtevka zadoščala, pa je dodalo, da tudi v nasprotnem primeru (če bi bila tožnikova posest ugotovljena) izid pravde ne bi bil drugačen, ker posest zaradi mejnega spora, ki se je pričel že v prvem letu relevantnega obdobja le-ta ne bi bila dobroverna. Ugotovitve, da tožnik ni bil posestnik, pa pritožbeno sodišče ni ovrglo.

6. Ker torej niso izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367. c člena ZPP).