Jedro

Kot osnova za odmero cene izvršiteljske storitve po vrednosti predmeta se uporabi vrednost glavne terjatve, brez obresti, stroškov in drugih postranskih terjatev. Pojasnilo Izvršilnega odbora Zbornice izvršiteljev za sodišče ni pravno zavezujoče.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi v prvi točki izreka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se stroški izvršitelja odmerijo na 24.869,50 SIT (prva točka izreka), preostali priglašeni stroški pa se zavrnejo (druga točka izreka).

Izvršitelj se je zoper prvo točko izreka izpodbijanega sklepa pravočasno pritožil in navedel, da je sodišče stroške odmerilo napačno, ker je kot vrednost zahtevka upoštevalo samo vrednost glavnice, medtem ko bi moralo kot vrednost terjatve, od katere se odmerijo stroški izvršitelja, upoštevati celotno terjatev, ki jo izvršitelj izterjuje (glavnico, obresti ter stroške), kot izhaja tudi iz pojasnila Izvršilnega odbora Zbornice izvršiteljev z dne 28.6.2000 ter navodila Ministrstva za pravosodje z dne 10.8.2000. Pritožba ni utemeljena.

Odločitev sodišča prve stopnje, da se kot osnova za odmero stroškov izvršitelja upošteva vrednost glavnice, je pravno povsem pravilna. V izvršilnem postopku se za vprašanja, ki niso urejena v Zakonu o izvršbi in zavarovanju - ZIZ, smiselno uporablja Zakon o pravdnem postopku - ZPP (15. čl. ZIZ). V 39. čl. ZPP je izrecno določeno, da se, ko je za ugotovitev stvarne pristojnosti, pravice do revizije in v drugih primerih (podkrepilo Višje sodišče) po tem zakonu (smiselno: po ZIZ), odločilna vrednost spornega predmeta, upošteva samo vrednost glavnega zahtevka (1. odst. 39. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ), medtem ko se obresti, stroški in druge postranske terjatve ne upoštevajo, razen če se uveljavljajo (smiselno: izterjujejo v izvršbi) kot glavni zahtevek (2. odst. 39. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ). Prav tako se tudi pri odmeri sodnih taks ter nagrade za odvetniške storitve (ki je vsebinsko najbližje plačilu za delo izvršitelja) upošteva (samo) vrednost glavnice. Sklicevanje pritožnika na Pojasnilo je neutemeljeno, saj so sodniki pri svojem odločanju vezani samo na ustavo in zakon (prim. 125. čl. Ustave Republike Slovenije in 1. odst. 3. člena Zakona o sodiščih). Pojasnilo Zbornice izvršiteljev za sodišče ni pravno zavezujoče, isto pa velja tudi za navodilo Ministrstva za pravosodje.

Ker sodišče druge stopnje tudi ob preizkusu izpodbijanega dela odločbe po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ) ni ugotovilo kršitev, je pritožbo izvršitelja na podlagi 2. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.