Jedro

Tudi nova tekoča pravda, ki jo zatrjuje dolžnik, nima učinka preprečitve izvršbe, ampak je lahko ob izpolnjevanju zakonskih pogojev le razlog za morebitni odlog izvršbe. Enako velja za trditve glede nastanka škode v posledici oprave neposrednih izvršilnih dejanj. Upničina pravica do izvršbe v okviru pravice do sodnega varstva utemeljuje poseg v dolžnikovo premoženjsko sfero, četudi pri tem pride do določene škode.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo dolžnikov ugovor in odločilo, da mora dolžnik upnici povrniti njene izvršilne stroške v višini 183,60 EUR z zamudnimi obrestmi, krije pa sam svoje ugovorne stroške.

2. Dolžnik v pravočasni pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje nekritično ocenilo škodo, ki bi nastala dolžniku z izvršbo. Pojasnjuje, da je upnica premaknila mejnike in s tem skuša na silo določiti potek meje, ki je bila pred tem 70 let enaka. Navaja, da je vložil tožbo v zadevi III P 360/2022. Pojasnjuje, da kot upokojenec prejema le pokojnino 517,63 EUR. Tako naložene vsote ne more poravnati, niti nima rubljivega premoženja. Predlaga razveljavitev sklepa. Priglaša pritožbene stroške.

3. Upnica v odgovoru na pritožbo podaja strinjanje z razlogi sodišča prve stopnje, pojasnjuje, da je bila meja v upravnem postopku leta 2021 določena in se je dolžnik z njo strinjal, zato je tudi vložena tožba neutemeljena. Priglaša strošek odgovora.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je ustrezno pojasnilo, da s strani dolžnika zatrjevani ugovorni razlogi niso utemeljeni, saj ne preprečujejo izvršbe (prvi odstavek 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – v nadaljevanju ZIZ).

6. Obravnavana izvršba je bila dovoljena na podlagi izvršilnega naslova pravnomočne sodbe Okrajnega sodišča v Mariboru II P 629/2021 z dne 31. 3. 2022, sprejete v lastninskem sporu, s katero je dolžniku naloženo, da odstrani ograje ter vso drevje in brajde z v sodbi določenega mejnega prostora. Ker je izvršilno sodišče vezano na navedeno sodbo in njene pravilnosti glede naložene obveznosti v izvršilnem postopku ne sme več presojati (načelo formalne legalitete – prvi dostavek 17. člena ZIZ), so vse dolžnikove navedbe nestrinjanja z izvršilnim naslovom brezpredmetne za obravnavano zadevo. Nestrinjanje z mejo oziroma mejni spor, ki ga izpostavlja dolžnik, po pojasnjenem ne more biti predmet obravnavane izvršilne zadeve.

7. Tudi nova tekoča pravda, ki jo zatrjuje dolžnik, nima učinka preprečitve izvršbe, ampak je lahko ob izpolnjevanju zakonskih pogojev le razlog za morebitni odlog izvršbe. Enako velja za trditve glede nastanka škode v posledici oprave neposrednih izvršilnih dejanj. Upničina pravica do izvršbe v okviru pravice do sodnega varstva utemeljuje poseg v dolžnikovo premoženjsko sfero, četudi pri tem pride do določene škode. Morebitna škoda zaradi odstranitve ograje, drevja in brajd po pojasnjenem ni razlog, ki preprečuje izvršbo, ampak utemeljena posledica zaradi realizacije izvršbe.

8. Ker je bila predlagana izvršba za nedenarno obveznost oprave dejanj, ki jih lahko stori tudi nekdo drug in ne le dolžnik, je sodišče prve stopnje utemeljeno dovolilo opravo izvršbe tako, da je pooblastilo upnico, da na dolžnikove stroške ob pomoči izvršitelja odstrani ograje, drevje in brajde (224.a člen in prvi odstavek 225. člena ZIZ). Upnica je tudi utemeljeno v predlogu za izvršbo predlagala, naj sodišče s sklepom naloži dolžniku, da založi znesek za stroške, ki bodo nastali z opravo dejanj (drugi odstavek 225. člena ZIZ). Upnica je izkazala stroške s predložitvijo predračuna z dne 28. 6. 2022, čemur je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo. Dolžnik višini predračuna niti ni konkretizirano nasprotoval. 9. Dolžnik se bi lahko izognil navedenemu plačilu stroškov le, če bi sam pravočasno opravil v izvršilnem naslovu naložena dejanja. Slabo premoženjsko stanje pa ni zakonski razlog, da se lahko dolžnik izogne založitvi stroškov. Če predujma ne bo pravočasno plačal, bo lahko upnica naloženi znesek prisilno izterjala (četrti odstavek 225. člena ZIZ).

10. Ker tudi niso podane uradno upoštevne kršitve (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je sodišče druge stopnje neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Dolžnik, ki ni uspel s pritožbo, krije sam svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Strošek odgovora na pritožbo pa ni bil potreben, saj v ničemer ni prispeval k sprejeti odločitvi (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).