Jedro

Delavcu iz naslova opravljanja višje vrednotenega dela pripada plačilo v višini izhodiščnega plačnega razreda višje vrednotenega delovnega mesta, ki se ne more povečati za že dosežena napredovanja na nižje vrednotenem delovnem mestu. Če pa delavec v času opravljanja višje vrednotenega delovnega mesta na svojem delovnem mestu doseže in/ali preseže izhodiščni plačni razred višje vrednotenega delovnega mesta, pa poleg plačnega razreda, ki ga je že dosegel, prejme še en plačni razred iz naslova plačila za opravljeno višje vrednoteno delo.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe.

II.Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 279,99 EUR, v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je toženki naložilo, da tožnici plača razliko v plači med plačnimi razredi, kot to izhaja iz I. točke izreka. Zavrnilo je zahtevek za plačilo: razlike v plači od julija 2018 do septembra 2018 med 23. in 26. plačnim razredom z zakonskimi zamudnimi obrestmi; razlike v plači od januarja 2019 do marca 2019 v višini 79,52 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi; razlike v plači med 25. in 26. plačnim razredom od decembra 2019 do novembra 2020 z zakonskimi zamudnimi obrestmi; zakonskih zamudnih obresti od prisojenih zneskov od oktobra 2018 do septembra 2020 od vsakega 15. dne v mesecu za pretekli mesec do 8. 11. 2020 (II. točka izreka). Toženki je naložilo, da tožnici povrne stroške postopka v znesku 906,50 EUR (III. točka izreka).

2.Zoper ugodilni del sodbe se pritožuje toženka. Uveljavlja, da je sodišče prve stopnje arbitrarno odstopilo od sodne prakse v zadevi VIII Ip 14/2025 s tem, ko je tožnici od decembra 2020 priznalo razliko v plači, čeprav je presegla izhodiščni plačni razred višje vrednotenega delovnega mesta. Razlogov za odstop ni obrazložilo, prav tako je napačno uporabilo materialno pravo. Tožnici od decembra 2020 do avgusta 2024 ne pripada razlika v plači v višini enega plačnega razreda ne na podlagi prvega odstavka 19. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS) ne iz naslova preteklih napredovanj. Skladno z odločitvijo Vrhovnega sodišča RS v zadevi VIII Ips 14/2025 je upravičena le do izhodiščnega plačnega razreda višje vrednotenega delovnega mesta. Predlaga, da se pritožbi ugodi in spremeni odločitev sodišča prve stopnje in priglaša stroške pritožbe.

3.Tožnica v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe, predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške pritožbenega postopka.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Tožnica je za obdobje od 1. 7. 2018 do 30. 11. 2020 zahtevala plačilo razlike v plači med plačnim razredom, ki ga je prejemala na delovnem mestu policist SR‑NDM in izhodiščnim plačnim razredom delovnega mesta višji policist. Za obdobje od 1. 12. 2020, ko je na svojem delovnem mestu policist SR-NDM že dosegla izhodiščni plačni razred delovnega mesta višji policist, od decembra 2022 pa ga je presegla, pa je zahtevala plačilo dodatnega plačnega razreda ob smiselni uporabi drugega stavka prvega odstavka 19. člena ZSPJS.

Sodišče prve stopnje je tako postavljenemu zahtevku (v večjem delu) ugodilo na podlagi obveznosti delodajalca, da delavcu zagotavlja ustrezno plačilo za opravljeno delo (44. člen Zakona o delovnih razmerjih - ZDR-1).

6.Sodišče prve stopnje je svojo odločitev ustrezno obrazložilo (14. in 15. točka obrazložitve), zato ni podana smiselno očitana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Prav tako je pravilno uporabilo materialno pravo.

7.V zadevah VIII Ips 10/2023 in VIII Ips 14/2025 sta delavca zahtevala, da se jima prizna plačilo za opravljeno višje vrednoteno delo na način, da se jima izhodiščni plačni razred višje vrednotenega delovnega mesta poviša za napredovanja, dosežena na nižje vrednotenem delovnem mestu,

za katerega sta imela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Vrhovno sodišče RS je pojasnilo, da delavcu za dejansko opravljeno višje vrednoteno delo pripada plača v višini izhodiščnega plačnega razreda delovnega mesta, katerega delo dejansko opravlja in ni podlage za priznanje višjega plačnega razreda iz instituta napredovanja po dejanskem delovnem mestu. Sodišče prve stopnje je navedeno stališče v celoti upoštevalo. Tožnici je priznalo zgolj plačilo razlike v plači med doseženim plačnim razredom na delovnem mestu policist SR-NDM in izhodiščnim plačnim razredom višjega policista, ko pa je tožnica decembra 2020 na svojem delovnem mestu dosegla izhodiščni plačni razred višjega policista oziroma ko je decembra 2022 ta plačni razred presegla, ji je pravilno priznalo plačilo enega plačnega razreda na podlagi smiselne uporabe drugega stavka prvega odstavka 19. člena ZSPJS. V zadevi VIII Ips 39/2022 je bilo namreč pojasnjeno, da plačilo za dejansko opravljeno višje vrednoteno delo ob smiselni uporabi drugega stavka prvega odstavka 19. člena ZSPJS vključuje plačilo enega plačnega razreda, kadar javni uslužbenec z napredovanjem na svojem nižjem vrednotenem delovnem mestu doseže oziroma preseže izhodiščni plačni razred višje vrednotenega delovnega mesta.

8.Odločitve v citiranih zadevah se tako ne izključujejo. Delavcu iz naslova opravljanja višje vrednotenega dela pripada plačilo v višini izhodiščnega plačnega razreda višje vrednotenega delovnega mesta, ki se ne more povečati za že dosežena napredovanja na nižje vrednotenem delovnem mestu. Če pa delavec v času opravljanja višje vrednotenega delovnega mesta na svojem delovnem mestu doseže in/ali preseže izhodiščni plačni razred višje vrednotenega delovnega mesta, pa poleg plačnega razreda, ki ga je že dosegel, prejme še en plačni razred iz naslova plačila za opravljeno višje vrednoteno delo.

9.Toženka v pritožbi neutemeljeno uveljavljala, da se prvi odstavek 19. člena ZSPJS ne more uporabiti, ker tožnica ni bila premeščena oziroma prvič zaposlena. Vrhovno sodišče RS je v zadevi VIII Ips 39/2022 pojasnilo, da se določbe ZSPJS, ki se nanašajo na plačilo ob premestitvi na višje delovno mesto, ob izostanku konkretnejše ureditve v primerih odrejanja višje vrednotenega dela brez premestitve, uporabijo smiselno.

10.Toženka je tožnici dlje časa odrejala delo višjega policista, za kar ji ni zagotovila ustreznega plačila. Tožnica je namreč ves čas prejemala plačilo v višini plačnega razreda policist SR-NDM. V vmesnem času je na delovnem mestu policist SR‑NDM z napredovanji dosegla in tudi presegla izhodiščni plačni razred višjega policista, vendar to ne pomeni, da od decembra 2020 ni bila več prikrajšana pri plačilu za opravljeno delo višjega policista. Tožnica je bila s 1. 12. 2020 na podlagi smiselne uporabe drugega stavka prvega odstavka 19. člena ZSPJS za opravljeno zahtevnejše delo upravičena do plačila dodatnega plačnega razreda.

Kot je bilo pojasnjeno v zadevi VIII Ips 39/2022 se upravičenost do plačila razlike v plači zaradi opravljanja višje vrednotenega dela ne presoja glede na trenutek pričetka opravljanja višje vrednotenega dela, ampak obstaja celotno obdobje opravljanja takega dela. S tem se tožnici ni priznal prenos napredovanj, ki jih je dosegla na delovnem mestu policist SR-NDM (napredovala je za več kot en plačni razred), tega tudi ni zahtevala, ampak le pravica do plačila za dejansko opravljeno delo po 44. členu ZDR-1.

11.Ker niso bili podani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani del sodbe (353. člen ZPP).

12.Toženka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbe, tožnici pa je dolžna povrniti stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Tožnici za pritožbeni postopek ob upoštevanju Odvetniške tarife pripada: 375 točk za odgovor na pritožbo in 7,5 točk za materialne stroške, kar ob vrednosti točke (0,60 EUR), povečano za 22 % DDV, znese 279,99 EUR. Naveden znesek mora toženka tožnici povrniti v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

-------------------------------

1Prvi odstavek 19. člena ZSPJS določa: "Ob zaposlitvi, premestitvi na drugo delovno mesto oziroma imenovanju v naziv ali višji naziv se javni uslužbenec uvrsti v plačni razred, v katerega je uvrščeno delovno mesto, za katerega je javni uslužbenec sklenil delovno razmerje, oziroma na katerega je bil premeščen, oziroma v plačni razred, v katerega je uvrščen naziv, v katerega je imenovan. Če bi bil javni uslužbenec zaradi premestitve na delovno mesto oziroma v naziv v višjem tarifnem razredu uvrščen v nižji ali isti plačni razred kot ga je dosegel z napredovanjem na delovnem mestu oziroma v nazivu pred to premestitvijo, se mu plačni razred na novem delovnem mestu oziroma v nazivu določi tako, da se že doseženi plačni razred na delovnem mestu oziroma v nazivu pred premestitvijo oziroma imenovanjem poveča za en plačni razred. Ne glede na določbo prejšnjega stavka javnega uslužbenca ni možno uvrstiti v višji plačni razred kot znaša najvišji plačni razred delovnega mesta oziroma naziva, na oziroma v katerega je javni uslužbenec premeščen oziroma imenovan, ki ga je možno doseči z napredovanjem."

2V zadevi VIII Ips 10/2023 je delavec zatrjeval, da sicer ni napredoval, ker ni bil ocenjen, da pa glede na prejete pohvale utemeljeno sklepa, da bi moral napredovati.

3Pri tem je nepomembno, da tožnica ni izpolnjevala izobrazbenega pogoja za zasedbo delovnega mesta višji policist, glede na to, da ji je toženka kljub temu odrejala opravljanje takšnega dela.