U-I-77/97

2. 3. 2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Ljuba Sirca iz Kranja na seji dne 2. marca 2000

s k l e n i l o :

Pobuda za začetek postopka za oceno zakonitosti 2. člena Odredbe o koeficientu povečanja dolarskih cen nacionaliziranega premoženja (Uradni list RS, št. 24/92 in 33/96) se zavrne.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pobudnik izpodbija 2. člen Odredbe o koeficientu povečanja dolarskih cen nacionaliziranega premoženja (v nadaljevanju: Odredba), ker naj ne bi bil v skladu s petim odstavkom 44. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91 in nasl. - v nadaljevanju: ZDen). Glede na to, da peti odstavek 44. člena ZDen določa upoštevanje povprečnega povečanja dolarskih cen, naj bi bil izračun koeficientov, določenih v izpodbijani določbi, boljši, če bi temeljil na znanih ameriških virih o potrošniških cenah. Zato pobudnik meni, da bi Minister za finance moral uporabiti uradni Statistical Abstract of the United States in ne podatkov, ki so bili podlaga za določitev izpodbijanih koeficientov. Pravilnost svojega mnenja utemeljuje z izračuni padca kupne moči dolarja v letih od 1945 do 1991 na podlagi podatkov iz tabel Statistical Abstract 1972 in 1993 in na podlagi upoštevanja podatkov iz tabele Implicit Price Deflators for GNP št. E 1-12 (Historical Statistics of the United States, US Departement of Commerce, Bureau of Census), s katerimi naj bi bilo treba deliti nominalni bruto narodni proizvod, da bi dobili realno inflacijo za vse proizvode in storitve. Do večje vrednosti naj bi bili prejšnji lastniki premoženja in njihovi dediči upravičeni zato, ker do podržavljenega premoženja 45 let niso imeli dostopa. Poleg tega pa naj podjetništva ne bi bilo mogoče pospeševati s splošnim razdeljevanjem delnic med Slovence, temveč le z zmerno koncentracijo premoženja v rokah ljudi, ki utegnejo biti podjetniško sposobni. To pa naj bi se lahko doseglo le z vračanjem premoženja razlaščencem in njihovim dedičem.

2.Minister za finance v odgovoru na pobudo navaja, da je del določbe ZDen, ki daje Ministru pooblastilo za določitev koeficientov, nejasen, vendar kljub temu vsebina izpodbijanega 2. člena Odredbe nikoli ni bila sporna. Z njo naj bi soglašala Medresorska komisija Vlade za spremljanje in uresničevanje ZDen, v kateri naj bi bili zastopani tudi predstavniki Združenja lastnikov razlaščenega premoženja. Navedena komisija naj bi soglasno ugotovila, da je določba 2. člena Odredbe sprejemljiva tudi z vidika razlaščencev.

3.Minister pojasnjuje, da peti odstavek 44. člena ZDen določa valorizacijo ugotovljenih denarnih vrednosti podržavljenega premoženja, tj. realno ohranitev vrednosti nedefiniranega premoženja. Zato je v 2. členu Odredbe upoštevana rast proizvajalčevih cen v ZDA na podlagi Wholesale prices index, ki ne pomeni le porasta cen surovin v ZDA, temveč vključuje tudi spremembe vseh kmetijskih in industrijskih cen pri prvi prodaji oziroma transakciji. Minister navaja, da se zaradi take, sorazmerno široke baze, navedeni indeks uporablja zlasti pri izkazovanju narodnogospodarskih gibanj v ZDA in meni, da so podatki Wholesale Index-a zadostna strokovna podlaga za določitev vrednosti koeficientov iz 2. člena Odredbe. Ob spreminjanju 3. člena Odredbe naj bi namreč opravili tudi primerjavo koeficientov iz izpodbijane določbe s podatki Industrial Goods, na podlagi katere so ugotovili, da tudi po tej metodi obstajajo razlike v vrednostih tako v škodo kot v korist denacionalizacijskih upravičencev. Po navedenem viru naj bi bile vrednosti do leta 1956 malenkostno v škodo upravičencev, po letu 1958 pa v škodo zavezancev. Podobne vrednosti naj bi dobili tudi, če bi uporabili podatke iz Statistical Abstract, ki jih uveljavlja pobudnik.

B.

4.V skladu s splošno določbo prvega odstavka 44. člena ZDen se vrednost podržavljenega premoženja določi po stanju premoženja v času podržavljenja in ob upoštevanju njegove sedanje vrednosti. V petem odstavku 44. člena ZDen je dal zakonodajalec Ministru za finance pooblastilo, po katerem je ta zaradi potrebne valorizacije denarne vrednosti podržavljenih podjetij pooblaščen določiti povprečne stopnje povečanja dolarskih cen tega premoženja in veljavno pariteto dinarja do ZDA dolarja v času podržavljenja premoženja ter pariteto tolarja do ZDA dolarja na dan izdaje odločbe o denacionalizaciji.

5.Zakonodajalec ni določil, na podlagi katerih podatkov naj Minister za finance določi koeficiente povečanja dolarskih cen premoženja, ker je očitno štel, da je to, ob določitvi kriterijev za valorizacijo podržavljenega premoženja (peti odstavek 44. člena ZDen), dejansko in ne pravno vprašanje. Zakonodajalec bi namreč lahko določil vir podatkov za izračun vrednosti koeficientov povečanja dolarskih cen nacionaliziranega premoženja. Tako odločitev pa bi moral prav tako sprejeti glede na njeno strokovno primernost, tj. v obravnavanem primeru glede na ugotovitve ekonomske stroke.Tak zaključek izhaja tudi iz dejstva, da je bila v predlogu ZDen prvotno predvidena enotna (10-kratna) korekcija dolarske protivrednosti odškodnine, preko katere naj bi se upoštevala inflacija ZDA dolarja oziroma povečanje dolarskih cen podržavljenega premoženja. Za izvedbo tako določene valorizacije ni bil predviden podzakonski akt. Pooblastilo Ministru je zakonodajalec uzakonil šele potem, ko se je v postopku obravnave predloga ZDen izoblikovalo stališče, da fiksni koeficient povečanja dolarskih cen nacionaliziranega premoženja ni primeren in da je treba upoštevati tudi čas izvedbe podržavljenja.

6.Ob podržavljenju ugotovljene denarne vrednosti podržavljenih podjetij se torej na podlagi petega odstavka 44. člena ZDen valorizirajo tako, da se ugotovljene denarne vrednosti preračunajo v ZDA dolarje ob upoštevanju paritete dinarja do ZDA dolarja (3. člen Odredbe), za realno ohranitev vrednosti pa je treba upoštevati še povprečno povečanje dolarskih cen (2. člen Odredbe). Vprašanje povprečnega povečanja dolarskih cen pa je vprašanje, na katerega lahko da odgovor le ekonomska stroka. Pobuda se torej nanaša zgolj na vprašanje, kateri podatki so ekonomsko strokovno bolj ali manj primerni za določitev upoštevanja povprečnega povečanja dolarskih cen nacionaliziranega premoženja.

7.Ustavno sodišče lahko na podlagi 160. člena Ustave presoja skladnost podzakonskega predpisa z zakonom, ki mu je dal podlago za podrobnejše opredeljevanje posameznih pravic oziroma obveznosti, ne more pa ocenjevati primernosti ureditve s stališča različnih strok. Zato je Ustavno sodišče pobudo zavrnilo.

C.

8.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, dr. Miroslava Geč- Korošec, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Mirjam Škrk in dr. Dragica Wedam-Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i kFranc Testen