Up-449/04 - 4

22. 10. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. Ž. na seji senata dne 5. oktobra 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper odločbo Senata za prekrške št. Pp-5088/03 z dne 11. 3. 2004 v zvezi z odločbo Sodnika za prekrške Slovenska Bistrica št. P-723/2002 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

S pravnomočno odločbo o prekršku je bil pritožnik spoznan za odgovornega storitve več cestnoprometnih prekrškov po Zakonu o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98 in nasl. - v nadaljevanju ZVCP). Izrečene so mu bile denarna kazen, stranska kazen prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in treh kazenskih točk ter naloženo plačilo stroškov.

Pritožnik v tipizirani ustavni pritožbi izpodbija ugotovljeno dejansko stanje. Zatrjuje, da naj bi se prvostopenjska odločba opirala zgolj na pričanja policista, ki nastopa tako kot oseba, ki sproži postopek o prekrških in hkrati kot priča v postopku. Sodnik za prekrške naj ne bi upošteval njegovega zagovora. Z odločbo o prekršku naj bi mu nezakonito odvzeli znanje vožnje, ki je neodtujljiva pravica, ki jo varujejo mednarodne konvencije. Z odločbo Senata za prekrške naj bi mu bila kršena 23. in 25. člen Ustave, ker ta ne vsebuje pravnega pouka. Onemogočeno naj bi mu bilo zagotavljanje dela in preživetja družine, s čimer naj bi bila kršena 2. in 66. člen Ustave.

B.

Pritožnikove trditve, povezane s postopkom pred sodnikom za prekrške, se nanašajo na pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja in na uporabo prava. Ustavno sodišče ni instanca organom, ki odločajo v postopku o prekrških, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri uporabi materialnega in procesnega prava ter ugotovitvi dejanskega stanja. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) se Ustavno sodišče omeji na presojo, ali so bile z izpodbijanim aktom kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

Pritožnik navaja, da je znanje vožnje neodtujljiva pravica in da mu ga nihče ne more odvzeti. V zvezi s tem se Ustavno sodišče sklicuje na svojo odločbo št. U-I-213/98 z dne 16. 3. 2000 (Uradni list RS, št. 39/2000 in OdlUS IX, 58), v kateri je ugotovilo, da izpodbijane določbe ZVCP, ki določajo to sankcijo in omogočajo njeno izrekanje v postopku o prekršku, v tem pogledu niso v neskladju z Ustavo.

Ker naj bi sodnik za prekrške upošteval samo policistovo pričanje, naj bi mu bila kršena pravica do obrambe - pravica do izvajanja dokazov v korist obdolženca (tretja alineja 29. člena Ustave).

Ustava v 29. členu določa temeljne pravice, ki gredo obdolžencu v kazenskem postopku in katerih namen je, da zagotovijo pošteno sojenje pred neodvisnim in nepristranskim sodiščem. Ustavno sodišče je že v odločbi št. Up-120/97 z dne 18. 3. 1999 (Uradni list RS, št. 31/99 in OdlUS VIII, 126) sprejelo stališče, da morajo biti obdolžencu tudi v postopku o prekršku zagotovljena temeljna jamstva poštenega postopka.

Bistveno je, da so obdolžencu dane ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskih kot glede pravnih vidikov nanj naslovljenega očitka. Iz izpodbijanih odločb izhaja, da je bil pritožnik v postopku pred sodnikom za prekrške zaslišan, prav tako je bila zaslišana priča.

Pritožnik v ustavni pritožbi ne zatrjuje, da je predlagal izvedbo drugih dokazov in da se sodnik za prekrške do takšnega predloga ni opredelil. Navedeno bi namreč bilo relevantno za presojo, ali je podana kršitev pravice iz tretje alineje 29. člena Ustave. Pritožnik navaja le, da nastopajo policisti istočasno v vlogi tožnika in priče. S tem pa kršitve pravice tudi ne utemelji.

Pritožnikovega očitka, da je bila z izpodbijanima odločbama kršena določba 2. člena Ustave, ni mogoče ocenjevati v okviru postopka z ustavno pritožbo. V postopku z ustavno pritožbo Ustavno sodišče presoja le morebitne kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Navedena določba pa ne varuje posamičnih človekovih pravic ali svoboščin.

Pritožnik očitka, da mu je bila z izpodbijanima odločbama kršena določba 23. in 66. člena Ustave, ni z ničimer utemeljil, zato ga Ustavno sodišče ni moglo preizkusiti.

Ker zatrjevane kršitve ustavnih pravic očitno niso podane, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 - popr.) v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo. Predsednik senata

dr. Zvonko Fišer