Jedro

Obnova upravnega postopka po uradni dolžnosti se lahko uvede tudi v postopku pridobitve državljanstva, če upravni organ po končanem postopku zve za nova dejstva in dokaze (pridobi kazenske sodbe). V odločbi, s katero upravni organ dovoli obnovo postopka in razveljavi odločbo o pridobitvi državljanstva, mora navesti tudi razloge za zavrnitev vloge za pridobitev državljanstva, in ne le razloge za dovolitev obnove.

Izrek

Tožbi se delno ugodi in se odpravi odločba Ministrstva za notranje zadeve z dne 21.1.1993 pod točko 2. in 3. izreka. V ostalem se tožba zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka po uradni dolžnosti obnovila postopek, ki je bil končan z odločbo z dne 14.2.1992, s katero je bil tožnik sprejet v državljanstvo Republike Slovenije, in to odločbo razveljavila ter ugotovila, da od dneva vročitve izpodbijane odločbe tožnik ni več državljan Republike Slovenije. V izpodbijani odločbi tožena stranka navaja, da je po vročitvi odločbe bilo ugotovljeno, da je tožnik B.I. storilec vrste kaznivih dejanj in prekrškov, kar po 1. točki 249. člena zakona o splošnem upravnem postopku predstavlja novo dejstvo, ki bi vplivalo na drugačno odločitev.

Tožnik je po svojem pooblaščencu 18.2.1993 vložil tožbo zoper odločbo z dne 21.1.1993. V tožbi navaja, da tožena stranka ni navedla, katero je novo dejstvo, ampak le, da je vpogledala v kazenske sodbe in si preskrbela podatke o prekrških. Podatke o prekrških je imela že ob odločanju, saj to evidenco uradno vodi, in je pravilno presodila, da ti prekrški tožnika ne delajo nevarnega za javni red in mir, varnost ali obrambo države. Dalje navaja, da živi v Sloveniji že 17 let, da je poročen s Slovenko in da ima 3 mladoletne otroke, opravlja obrtno dejavnost taksista, kupil si je stanovanje in bil med prvimi prostovoljci v osamosvojitveni vojni. Meni, da je sprememba odločbe posledica maščevanja policije zaradi incidenta dne 4.6.1992, ko je vinjen vozil in naletel na policijo. Vendar meni, da ta prekršek ni tako hud. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka je vložila odgovor na tožbo, v katerem navaja, da ji v času izdaje razveljavljene odločbe niso bila znana dejstva, ki bi narekovala zavrnitev vloge po 3. odstavku 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije. Že po vročitvi odločbe je bila seznanjena, da se je tožnik v času prebivanja v Sloveniji ukvarjal s protipravnimi dejanji. Posebnega sklepa o dovolitvi obnove postopka ni izdala, temveč je v skladu z 2. odstavkom 257. člena zakona o splošnem upravnem postopku izvedla potrebna upravna dejanja, zato da bi ugotovila verjetno izkazanost razlogov za obnovo postopka. Na podlagi zbranih podatkov je ocenila, da obstajajo razlogi iz 1. točke 249. člena zakona o splošnem upravnem postopku, o čemer je seznanila tožnika in potem tudi odločila o stvari sami. Ker je tožnik že pridobil lastninsko pravico, prejšnje odločbe ni odpravila temveč jo je razveljavila. Odločbe ni oprla na prometni prekršek kot to navaja tožnik v tožbi, temveč na dejstva, s katerimi je bil tožnik seznanjen pri zaslišanju. Meni, da so razlogi za obnovo postopka verjetno izkazani ter da bi bila, ob ugotovljenih dejstvih, če bi bila ta znana v prvotnem postopku, tožnikova vloga zavrnjena zaradi navedenih razlogov v izpodbijani odločbi.

Tožba je delno utemeljena.

Po določbi 1. odstvka 250. člena zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) lahko organ, ki je izdal odločbo, s katero je postopek končan, uvede obnovo postopka po uradni dolžnosti, in to iz razlogov navedenih v 249. členu istega zakona. V obravnavanem primeru je pristojni organ uvedel obnovo iz razlogov 1. točke 249. člena, ker je po končanem postopku zvedel za nova dejstva in sicer, da je bil tožnik storilec večih kaznivih dejanj in prekrškov. Ta dejstva so tudi verjetno izkazana, saj so v upravnem spisu fotokopije kazenskih obsodilnih sodb. So pa tudi taka, da bi lahko pripeljala do drugačne odločitve, če bi bila znana in uporabljena v prejšnjem postopku. Po določbi 3. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije, se namreč vloga za pridobitev državljanstva lahko zavrne, če so podani razlogi iz 8. točke 1. odstavka 10. člena tega zakona, da bi sprejem prosilca v državljanstvo Republike Slovenije predstavljal nevarnost za javni red, varnost ali obrambo države.

Iz navedenih razlogov sodišče ugotavlja, da je izodbijana odločba pod točko 1 izreka, s katerim je odločeno, da se postopek obnovi, zakonita.

Sodišče pa ugotavlja, da tožena stranka v izpodbijani odločbi ni navedla razlogov, zakaj je razveljavila odločbo z dne 24.2.1992, s katero je tožnik pridobil državljanstvo Republike Slovenije. Kot je že navedeno se državljanstvo lahko odkloni osebi, ki sicer izpolnjuje pogoje po 1. odstavku 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije, za katero se ugotovi, da so podani razlogi iz 8. točke 1. odstavka 10. člena tega zakona. Ti razlogi morajo biti ugotovljeni, dokazani, morajo pa biti skladno z določbo 2. odstavka 209. člena zakona o splošnem upravnem postopku tudi v odločbi navedeni in obrazloženi. Obrazloženo pa mora tudi biti, zakaj se je organ tako odločil. Izpodbijana odločba je v tem delu nezakonita, ker v tej smeri niso navedena dejstva in ker za tako odločitev ni razlogov v obrazložitvi. Sodišče tudi meni, da bi v obravnavanem primeru bilo treba pribaviti tudi odločbe sodnika za prekrške.

Glede na obrazloženo je sodišče skladno z določbami 42. člena zakona o upravnem sporu odločilo kot v izreku te sodbe.

Določbe zakona o splošnem upravnem postopku in zakona o upravnih sporih je sodišče smiselno uporabilo kot predpise Republike Slovenije v skladu z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).