Jedro

Ker ni sporno, da je tožnik v odrejenem roku zaprosil za izdajo gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo in dozidavo obstoječega spornega objekta ter da je bila ta tožnikova zahteva za spremembo gradbenega dovoljenja pravnomočno zavrnjena, so po presoji sodišča izpolnjeni vsi pogoji iz 2. odstavka 153. člena ZGO-1 za izrek inšpekcijskega ukrepa odstranitve tistega dela objekta, ki je bil zgrajen v nasprotju z odločbo o dovolitvi priglašenih del. Statičnost legalno zgrajenega dela objekta, na katero opozarja tožnik, na izrek tega inšpekcijskega ukrepa ne vpliva, pač pa je pomembno, da je inšpektor odredil odstranitev le tistega dela objekta, ki je bil zgrajen v nasprotju z odločbo o dovolitvi priglašenih del. Na zakonitost inšpekcijske odločbe tudi ne vplivajo tožbene navedbe v zvezi s tožnikovimi dobrimi izgledi za pridobitev gradbenega dovoljenja za sporni objekt, saj bo morebitna pridobitev le-tega lahko vplivala samo na dopustnost izvršbe izpodbijane odločbe.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Gradbeni inšpektor Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Koper, je z odločbo, št. 06122-5297/2006/20-2201 z dne 28.01.2009, tožniku kot investitorju odredil odstranitev objekta tlorisnih dimenzij, 5,67 m x 8,95 m, etažne višine P + M, na zemljišču parc. št. 871 k.o. A., razen južnega dela zunanjega nosilnega zidu na vzhodni strani v dolžini 6,00 m, višine 2,88 m in vzhodnega dela nosilnega zidu na južni strani v dolžini 4,15 m, višine 2,88 m, ter nadalje tožniku odredil vzpostavitev zemljišča v prejšnje stanje na njegove stroške, vse do dne 30.06.2009 (1. točka izreka odločbe). Inšpektor je tožnika tudi opozoril, da se bo v primeru neizpolnitve obveznosti začel postopek izvršbe nedenarne obveznosti po drugih osebah ter mu za objekt iz 1. točke izreka odločbe izrekel prepovedi po 158. členu Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04-UPB1 s spremembami, v nadaljevanju ZGO-1). V obrazložitvi odločbe inšpektor navaja, da je bilo pri inšpekcijskem pregledu dne 14.12.2006 ugotovljeno, da je tožnik na zemljišču parc. št. 871 k.o. A. zgradil več objektov. Z vpogledom v odločbo o dovolitvi priglašenih del Upravne enote Postojna, Oddelka za okolje in prostor, št. 35104-3/99 z dne 27.02.1999, s katero je bila tožniku na navedenem zemljišču dovoljena postavitev kmetijskega gospodarskega poslopja v izmeri 6,0 m x 4,15 m, je bilo v zvezi s spornim objektom ugotovljeno, da gre za neskladno gradnjo, zato je inšpektor z odločbo, št. 06122-5297/2006 z dne 12.01.2007, tožniku (med drugim) odredil, da v roku enega meseca od vročitve odločbe zaprosi za izdajo spremenjenega dovoljenja. Upravna enota Postojna je izdala gradbeno dovoljenje, št. 351-14/2007-7 z dne 14.06.2007, s katerim je bila tožniku dovoljena legalizacija dveh pomožnih kmetijskih objektov na zadevnem zemljišču, legalizacija rekonstrukcije in dozidave spornega obstoječega gospodarskega objekta pa je bila zavrnjena. Na podlagi ugotovljenega in v skladu z določbo 2. odstavka 153. člena ZGO-1, po kateri, če investitor gradnje, ki se je izvajala v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, po odredbi gradbenega inšpektorja zaprosi za spremembo gradbenega dovoljenja, pristojni upravni organ pa njegovo zahtevo pravnomočno zavrne, pristojni gradbeni inšpektor odredi, da se tisti del objekta, ki je bil zgrajen v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, na investitorjeve stroške odstrani ter vzpostavi stanje, določeno v gradbenem dovoljenju, je gradbeni inšpektor odločil tako kot izhaja iz 1. točke izreka prvostopne odločbe, pri čemer je upošteval, da sta bila dela dveh zunanjih sten dovoljena z odločbo o priglasitvi del. Zoper navedeno odločbo se je tožnik pritožil, Ministrstvo za okolje in prostor pa je z odločbo, št. 0612-460/2007-4 z dne 16.03.2009, 1. točko izreka prvostopne odločbe v delu, ki se glasi „ter vzpostavi zemljišče v prejšnje stanje“ nadomestilo s „ter vzpostavi stanje, določeno v odločbi o dovolitvi priglašenih del, št. 35104-3/99 z dne 27.02.1999“, v preostalem delu pa je tožnikovo pritožbo zavrnilo. Ker je gradbeni inšpektor s prvostopno odločbo tožniku odredil vzpostavitev zemljišča v prejšnje stanje, po določbi 2. odstavka 153. člena ZGO-1 pa se, pod tam določenimi pogoji, investitorju odredi vzpostavitev stanja določenega v gradbenem dovoljenju (oziroma v konkretnem primeru odločbi o dovolitvi priglašenih del), je bilo v tem delu s prvostopno odločbo napačno uporabljeno materialno pravo, zato je drugostopni organ v tem delu izrek prvostopne odločbe odpravil in ga nadomestil z besedilom kot izhaja iz 1. točke izreka drugostopne odločbe. V preostalem delu je prvostopni organ inšpekcijski ukrep izrekel zakonito, skladno z določbami 153. člena ZGO-1. Tožnik vlaga tožbo zoper obe citirani odločbi (zoper drugostopno odločbo v delu, v katerem je spremenila prvostopno), smiselno iz vseh razlogov po 1. odstavku 27. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, v nadaljevanju ZUS-1). V njej se sklicuje na pritožbene navedbe in poudarja, da bi moral mnenje o statični konstrukciji objekta, ki je bil legalno zgrajen, podati izvedenec. Drugostopna odločba je v delu, s katerim je spremenila prvostopno odločbo preuranjena, saj bi jo morala odpraviti in zadevo, z ustreznimi napotki, vrniti prvostopnemu organu v ponovno odločanje. Nadalje še navaja, da bi bilo treba pri vodenju inšpekcijskega postopka upoštevati tudi ekonomski interes, predvsem ob dejstvu, da je za legalizacijo spornega objekta že pridobil večino dokumentacije, postopek sprejemanja prostorskih aktov pa je dolgotrajen in zapleten. Upravni organi so mu zagotovili, da bodo spremembe aktov za tožnika pozitivne, zato bi bila odstranitev objekta smotrna samo, če temu ne bo tako. Na podlagi navedenega sodišču predlaga, da prvostopno odločbo in 1. točko izreka drugostopne odločbe odpravi ter zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijanih odločbah iz razlogov, ki so razvidni iz njunih obrazložitev.

Tožba ni utemeljena.

Po pregledu odločb prve in druge stopnje ter upravnega spisa je sodišče ugotovilo, da sta odločbi zakoniti in pravilni. Upravna organa sta za svoji odločitvi navedla prave in utemeljene razloge, drugostopni organ pa je tudi pravilno odgovoril na vse relevantne pritožbene navedbe. Sodišče se zato, tudi v delu, v katerem se tožnik pavšalno sklicuje na pritožbene navedbe, sklicuje na razloge obeh izpodbijanih odločb in jih v sodbi ne ponavlja, v skladu z določbo 2. odstavka 71. člena ZUS-1. Predmet tega upravnega spora je inšpekcijski ukrep zaradi gradnje v nasprotju z gradbenim dovoljenjem oziroma v konkretnem primeru v nasprotju z odločbo o dovolitvi priglašenih del, ki je bil izrečen na podlagi 2. odstavka 153. člena ZGO-1. Po navedeni določbi pristojni gradbeni inšpektor odredi, da se tisti del objekta, ki je bil zgrajen v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, na investitorjeve stroške odstrani ter vzpostavi stanje, določeno v gradbenem dovoljenju, če (med drugim) investitor gradnje, ki se je izvajala v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, po odredbi gradbenega inšpektorja zaprosi za spremembo gradbenega dovoljenja, pristojni upravni organ pa njegovo zahtevo pravnomočno zavrne.

Tožnik niti tekom upravnega postopka niti v tožbi ne izpodbija dejstev, ki so podlaga za izrečeni inšpekcijski ukrep. Med strankama namreč ni sporno, da obravnavani objekt ni bil zgrajen skladno z odločbo o dovolitvi priglašenih del z dne 27.02.1999, da je bila na podlagi te ugotovitve dne 12.01.2007 izdana inšpekcijska odločba, s katero je bila glede spornega objekta tožniku odrejena ustavitev gradnje in pridobitev spremenjenega dovoljenja. Nadalje med strankama tudi ni sporno, da je tožnik v odrejenem roku Upravno enoto Postojna zaprosil za izdajo gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo in dozidavo obstoječega zadevnega gospodarskega objekta ter da je bila ta tožnikova zahteva za spremembo gradbenega dovoljenja pravnomočno zavrnjena z gradbenim dovoljenjem z dne 14.06.2007. Na podlagi navedenega so bili tudi po presoji sodišča izpolnjeni vsi pogoji iz 2. odstavka 153. člena ZGO-1 za izrek inšpekcijskega ukrepa odstranitve tistega dela objekta, ki je bil zgrajen v nasprotju z odločbo o dovolitvi priglašenih del. Statičnost legalno zgrajenega dela objekta, na katero opozarja tožnik, na izrek tega inšpekcijskega ukrepa ne vpliva, pač pa je pomembno, da je inšpektor odredil odstranitev le tistega dela objekta, ki je bil zgrajen v nasprotju z odločbo o dovolitvi priglašenih del, česar pa tožnik ne izpodbija. Na zakonitost inšpekcijske odločbe tudi ne vplivajo tožbene navedbe v zvezi s tožnikovimi dobrimi izgledi za pridobitev gradbenega dovoljenja za sporni objekt, saj bo morebitna pridobitev le-tega lahko vplivala samo na dopustnost izvršbe izpodbijane odločbe.

Nadalje je po presoji sodišča zakonita tudi drugostopna odločba v delu, v katerem je spremenila prvostopno odločbo (1. točka izreka). Ker v tovrstnih primerih gradbeni inšpektor, v skladu z določbo 2. odstavka 153. člena ZGO-1, odredi tudi vzpostavitev stanja, določenega v gradbenem dovoljenju, v tej zadevi pa je inšpektor odredil vzpostavitev prejšnjega stanja, je prvostopni organ napačno uporabil materialno pravo in je zato drugostopni organ ravnal zakonito, ko je na podlagi že ugotovljenega dejanskega stanja, skladno z določbo 1. odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06-UPB2 s spremembami, ZUP), ob reševanju pritožbe v tem delu odpravil prvostopno odločbo in jo sam spremenil tako kot izhaja iz 1. točke izreka drugostopne odločbe in iz citirane določbe 2. odstavka 153. člena ZGO-1. Po povedanem je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1 po tem, ko je ugotovilo, da je bil celoten upravni postopek pravilen, da sta upravna organa pravilno in popolno ugotovila dejansko stanje, da sta pravilno uporabila materialno pravo, da odločbi nista nični, kot to pavšalno zatrjuje tožnik v tožbi, in sta zato izpodbijani odločbi pravilni in na zakonu utemeljeni, tožbeni ugovori pa neutemeljeni.

Tožnik je v tožbi predlagal, da sodišče izvede dokaz z imenovanjem izvedenca gradbene stroke. Sodišče predlaganega dokaza ni izvedlo, saj je dejansko stanje, ki sta ga upravna organa pravilno in popolno ugotovila v upravnem postopku, razvidno iz upravnega spisa in je v konkretnem primeru sodišče presojalo pravilno uporabo materialnega prava, zato predlagani dokaz ni pomemben za odločitev v tej zadevi. Zaradi navedenega je sodišče na podlagi 2. alineje 2. odstavka 59. člena ZUS-1 sodilo na seji.