Jedro

Glede na to, da so bili solastniki nepremičnine, ki je bila predmet delitve, zgolj predlagateljica in tri nasprotne udeleženke, je skupne stroške ustrezno razdelilo med štiri solastnike, kot pojasnjeno v 36. do 41. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa. Ker Občina ... ni bila solastnica zemljišča, ki je bilo predmet delitve, temveč je postala lastnica dela nepremičnine šele po opravljeni delitvi solastne nepremičnine, skupnih stroškov delitve stvari v solastnini ne krije.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (I. in V. točki izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Druga nasprotna udeleženka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razdružilo nepremičnino z ID znakom 0000 165, ki je bila v solasti predlagateljice in nasprotnih udeleženk, tako, da je predlagateljica postala izključna lastnica novonastale nepremičnine z ID znakom ... 165/12 do celote, da je prva nasprotna udeleženka postala izključna lastnica novonastale nepremičnine z ID znakom ... 165/8 do celote, da je druga nasprotna udeleženka postala izključna lastnica novonastale nepremičnine z ID znakom ... 165/9 do celote, da je tretja nasprotna udeleženka postala izključna lastnica novonastale nepremičnine z ID znakom ... 165/10 do celote in da je Občina X postala izključna lastnica novonastale nepremičnine z ID znakom ... 165/11 do celote (I. točka izreka). Sklenilo je, da je elaborat parcelacij sestavni del sklepa (II. točka izreka). Odločilo je še o stroških, in sicer, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka (III. točka izreka), stroške geodeta, odmerjene s sklepom N 14/2020 z dne 20. 11. 2023, je naložilo v plačilo Občini ... (IV. točka izreka), glede skupnih stroškov pa odločilo, da jih morajo nasprotne udeleženke povrniti Republike Slovenije, in sicer: prva udeleženka v znesku 85,38 EUR, druga udeleženka v znesku 18,92 EUR in tretja udeleženka v znesku 85,38 EUR (V. točka izreka).

2. Zoper izpodbijani sklep se pravočasno pritožuje predlagateljica. Izpodbija I. in V. točko napadenega sklepa, in sicer zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter nepopolne in nepravilne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da je Občina X zakonita solastnica le na površini zemljišča, ki pripada predlagateljici, saj ga je ta dolžna prenesti v določenem delu nanjo v skladu z določilom 16.a člena Zakona o skladu kmetijskih zemljišč (v nadaljevanju ZSKZ). V kolikor bi sodišče prve stopnje Občino X upoštevalo kot zakonito solastnico, bi jo moralo upoštevati tudi pri poračunu v vrednosti zemljišč, ki se opravi glede na vrednost solastniškega deleža solastnika in vrednost, ki jo ta solastnik iz postopka razdružitve pridobi v svojo izključno last. Ker je občina pridobila več vredno zemljišče, bi morala v postopku delitve vrniti predlagateljici znesek 2.121,41 EUR. Prav tako bi morala predlagateljica prejeti vrednost razlike od vseh treh nasprotnih udeleženk. Pritožba graja tudi stroškovno odločitev, ker je sodišče prve stopnje pri delitvi stroškov upoštevalo le štiri solastnike, ne pa tudi Občine X. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep v I. in V. točki razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Povrnitve pritožbenih stroškov ne zahteva.

3. Druga nasprotna udeleženka je odgovorila na pritožbo in se zavzema za njeno zavrnitev. Zahteva povrnitev pritožbenih stroškov.

4. Na pritožbo je odgovorila tudi Občina ..., ki se zavzema za njeno zavrnitev. Pritožbenih stroškov ne priglaša.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP). Določbe ZPP so uporabljene na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1).

7. Pritožbeni preizkus pokaže, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo uradno upoštevnih kršitev določb postopka, da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa pravilno uporabilo materialno pravo, kot bo obrazloženo v nadaljevanju.

8. Sodišče druge stopnje uvodoma pojasnjuje, da je v obravnavnem primeru sodišče prve stopnje v nepravdnem postopku izvedlo delitev solastnine med zemljiškoknjižnimi solastniki, na predlog oziroma ob strinjanju udeležencev postopka pa v postopek pritegnilo tudi Občino X. Občina X se je v postopke vključila na predlog predlagateljice (Republike Slovenije), ki je menila, da je v skladu s prvim odstavkom 16.a člena ZSKZ zavezana brezplačno prenesti nezazidano stavbno zemljišče na Občino X. Vsi udeleženci so se strinjali, da se opravi delitev zemljišča, ki bo pripadalo Republiki Sloveniji in Občini X, v predmetnem postopku, in da Občina X (v skladu s četrtim odstavkom 16.a člena ZSKZ) krije stroške parcelacije tistega dela zemljišča, ki bo po delitvi pripadlo njej. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje odločilo, kot je bilo dogovorjeno med udeleženci.

9. Neutemeljena je predlagateljičina pritožbena graja, da je Občina v postopku delitve pridobila več vredno zemljišče, kot bi ji šlo na podlagi 16.a člena ZSKSZ, zaradi česar bi morala predlagateljici izplačati znesek 2.121,41 EUR, oziroma podredno, da bi morale predlagateljici razliko v manj vrednem zemljišču, ki ga je predlagateljica pridobila v postopku delitve, povrniti nasprotne udeleženke. Pritožbeno sodišče po pregledu zadeve ugotavlja, da je bila nepremičnina, ki je predmet delitve, sestavljena iz najboljšega kmetijskega zemljišča, gozdnega zemljišča, površine razpršene poselitve in celinskih voda, in je bila zelo velika (obsegala je skoraj 32 ha). Sodišče prve stopnje je v postopek delitve pritegnilo dva izvedenca, in sicer cenilca nepremičnin ter izvedenca geodeta. Prvi je sprva izračunal tržno vrednost za vsakega solastnika glede na njegov solastni delež, nato pa določil obseg površine, ki odpade na posameznega solastnika glede na vrednost njegovega solastnega deleža; udeleženci so se s cenilčevim predlogom, kolikšen del zemljišča naj v postopku delitve pridobi vsak udeleženec, strinjali (kot izhaja iz 13., 14. in 15. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa). Nato je sodišče prve stopnje postavilo še izvedenca geodeta in mu naložilo, da razdeli parcele na način, kot izhaja iz predhodnega mnenja cenilca. Izvedenec geodet pa je ugotovil, da je cenilec pri pripravi cenilnega poročila izhajal iz napačne predpostavke, in sicer, da je velikost nepremičnine večja, kot je dejansko. Izvedenec geodet je pojasnil, da je velikost nepremičnine, ki je bila predmet delitve, dejansko za 3.101 m2 oziroma za cca. 1 % manjša, kot je predpostavljal cenilec (kar je sodišče prve stopnje podrobneje obrazložilo v 17. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa), zato je vsaki stranki odmeril za cca. 1 % manjšo (novo) parcelo, kot je bilo predvideno po cenilnem poročilu. Vse navedeno je upoštevalo sodišče prve stopnje, kot je razvidno iz 18., 19. in 22. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa. Pritožbena graja, da je Občina X v postopku delitve pridobila večje in več vredno zemljišče, kot bi ji šlo na podlagi 16.a člena ZSKSZ, se torej izkaže za neutemeljeno. Posledično so neutemeljena tudi njena prizadevanja, da bi morala Občina X ali nasprotne udeleženke izplačati razliko v vrednosti, ki jo je z delitvijo izgubila.

10. Prav tako je neutemeljena pritožbena graja, da bi sodišče prve stopnje moralo skupne stroške postopka deliti na pet udeležencev (vključno z Občino X), ne le na štiri (predlagateljico in tri nasprotne udeleženke). Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o kritju skupnih stroškov pravilno oprlo na določbo 161. člena ZNP-1, v skladu s katero skupne stroške postopka (delitve stvari v solastnini) krijejo solastniki v sorazmerju z velikostjo svojih deležev na stvari. Glede na to, da so bili solastniki nepremičnine, ki je bila predmet delitve, zgolj predlagateljica in tri nasprotne udeleženke, je skupne stroške ustrezno razdelilo med štiri solastnike, kot pojasnjeno v 36. do 41. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa. Ker Občina X ni bila solastnica zemljišča, ki je bilo predmet delitve, temveč je postala lastnica dela nepremičnine šele po opravljeni delitvi solastne nepremičnine, skupnih stroškov delitve stvari v solastnini ne krije.

11. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu (I. in V. točki izreka) potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP). Pri tem se je opredelilo le do pritožbenih navedb, ki so odločilnega pomena (360. člen ZPP).

12. Druga nasprotna udeleženka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka, ker v nepravdnem postopku udeleženci sami krijejo svoje stroške postopka (prvi odstavek 40. člena ZNP-1). Predlagateljica in Občina ... stroškov pritožbenega postopka nista priglasili, zato je odločitev o njih odpadla.

Zveza:

Zakon o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (1993) - ZSKZ - člen 16a Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 40, 40/1, 161

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.