Jedro

Utemeljenost zahtevka za preživljanje (rente) bi morali sodišči prve in druge stopnje presojati le po veljavnih pravnih pravilih civilnega prava, ki se nanašajo na darilno pogodbo (paragraf 947 ODZ). Obe sodišči sta presojali razmerje med strankama tudi s stališča 133.čl. Zakona o obligacijskih razmerjih, ki pa se ne nanaša na darilno pogodbo.

V ponovnem postopku bo treba ugotoviti, kakšne posledice je imela darilna pogodba med tožnico in tožencem na tožničine sposobnosti preživljanja glede na dogovorjeno služnost dosmrtnega gospodarstva.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč prve in druge stopnje se razveljavita v delu, s katerim je bilo ugodeno podrejenemu tožbenemu zahtevku tožnikov S.K. in A.K. in v izreku o stroških ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je naložilo tožencema, da plačujeta nerazdelno tožnikoma od 1.11.1991 dalje preživnino po 4.000,00 SIT mesečno in da jima povrneta pravdne stroške v znesku 21.815,00 SIT s prip. Višji preživninski tožbeni zahtevek je zavrnilo. Zavrnilo pa je tudi primarni tožbeni zahtevek na razveljavitev darilnih pogodb z dne 24.7.1978 in 19.11.1980 ter na izstavitev zemljiškoknjižne listine. Tudi tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi F.B. in M.B. je bil zavrnjen. Pritožbo F.B. in M.B. proti obsodilnemu delu sodbe sodišča prve stopnje je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Toženca F.B. in M.B. vlagata proti sodbi sodišča druge stopnje revizijo, v kateri uveljavljata revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Predlagata, da revizijsko sodišče izpodbijano sodbo tako spremeni, da tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa da sodbi razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V obrazložitvi revizije ponavljata svoje ugovore, da tožnik ni pasivno legitimiran, ker je darilno pogodbo s tožencem sklenila le tožnica. Glede na pogodbene stranke pa tudi toženka ni pasivno legitimirana. Poudarjata, da si je tožnica v pogodbi izgovorila dosmrtno uživanje posestva in da tako toženec nima od podarjenih nepremičnin nikakršne koristi. Tožnica zaradi sklenitve darilne pogodbe tako ni prišla v premoženjsko stisko in ni pogojev za uporabo določbe paragrafa 947 ODZ.

Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil. Revizija je utemeljena.

Pritrditi je treba reviziji, da sta sodišči prve in druge stopnje, kolikor sta ugodili denarnemu zahtevku tožeče stranke, zmotno uporabili materialno pravo. Darilna pogodba za nepremičnine vl.št. 100 je bila dne 24.7.1978 sklenjena med tožnico A.K. kot darovalko in tožencem F.B. kot obdarjencem. Darovalka si je v pogodbi izgovorila zase in za svojega moža S.K. - tožnika služnostno pravico dosmrtnega uživanja in gospodarjenja s celotno nepremičnino. Tožeča stranka je zaradi naknadne eksistenčne ogroženosti zahtevala najprej razvezo darilne pogodbe z vsemi posledicami, kasneje pa podrejeno za oba tožnika plačevanje mesečne preživnine oziroma oskrbnine, ne da bi navedla, kakšen znesek odpade na vsakega tožnika. Zahtevek za razvezo pogodbe je bil pravnomočno zavrnjen in v revizijskem postopku ni predmet obravnavanja. Utemeljenost zahtevka za preživljanje (rente) bi morali sodišči prve in druge stopnje presojati le po veljavnih pravnih pravilih civilnega prava, ki se nanašajo na darilno pogodbo (paragraf 947 ODZ). Obe sodišči sta presojali razmerje med strankama tudi s stališča 133.čl. Zakona o obligacijskih razmerjih, ki pa se ne nanaša na darilno pogodbo. Za pravilno materialnopravno presojo denarnega zahtevka tožeče stranke je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Zato je revizijsko sodišče sodbi sodišč prve in druge stopnje v izpodbijanem delu razveljavilo in vrnilo zadevo v novo sojenje (2.odst. 395.čl. ZPP).

V ponovnem postopku bo treba ugotoviti, kakšne posledice je imela darilna pogodba med tožnico in tožencem na tožničine sposobnosti preživljanja glede na dogovorjeno služnost dosmrtnega gospodarstva. Ker tožnik ni bil pogodbena stranka in zanj tudi iz pogodbe ne izhaja, da bi bil upravičen zahtevati od toženca oskrbo oziroma preživnino, bo treba znova presoditi njegovo aktivno legitimacijo. O utemeljenosti zahtevkov tožeče stranke bo mogoče odločiti šele po opredelitvi tožeče stranke, koliko zahteva vsak od tožnikov. Ker je po podatkih spisa tožnica med postopkom umrla, bo treba postopek nadaljevati z njenimi dediči, kolikor bodo na tožbi vztrajali. Razlogi sodb pa tudi glede pasivne legitimacije toženke niso prepričljivi. Če je toženka na podlagi darilne pogodbe, sklenjene s tožencem, postala solastnica spornih nepremičnin, proti njej ni mogoče nastopiti z zahtevki, ki so posledica naknadne potrebe tožnice kot darovalke iz prve darilne pogodbe. Da bi toženka kršila kakšne obveznosti, s katerimi je bila obremenjena njej podarjena nepremičnina, pa doslej v postopku ni bilo ugotovljeno.

Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na določbi 3.odst. 166.čl. ZPP.