Jedro

Dolžnik se je kot porok in plačnik zavezal na plačilo upnikove denarne terjatve, ki jo je upnik nato s sporazumom o ustanovitvi zastavne pravice zavaroval z zastavno pravico na dolžnikovih nepremičninah. Ta denarna terjatev ni bila poravnana, zato lahko z izvršbo na zastavljene nepremičnine dolžnika zahteva poplačilo svoje terjatve.

Izrek

Ugovor se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Dolžnik je dolžan upniku povrniti stroške za odgovor na ugovor v znesku 159.219,00 SIT, v 8 dneh.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je štelo ugovor za neobrazložen; zato ga je poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.

V pravočasnem ugovoru je dolžnik navedel, da se je dolžnik zavezal kot subsidiarni in ne solidarni porok za dolžnika R. Upnik bi zato moral terjati izpolnitev najprej od glavnega dolžnika in šele, če glavni dolžnik obveznosti ne bi izpolnil, bi lahko zahteval izpolnitev od poroka. Upnik si ni dovolj skrbno prizadeval za izpolnitev obveznosti, prav tako poroka ni seznanjal z višino dolga.

Dolžnik tako tudi ni dolžan plačati zamudnih obresti, saj ni v zamudi. Obračun obresti pa je napačen, ker je v nasprotju z načinom obračunavanja obresti, saj obračunava obresti na obresti in uporablja napačne stopnje.

V odgovoru na ugovor je upnik navedel, da ugovorni razlogi niso v skladu s 55. členom ZIZ. Dolžnik se je zavezal kot solidarni porok in plačnik, zato odgovarja za celo obveznost (kot glavni dolžnik); obveznost pa je zapadla v plačilo dne 26.11.1998, zato ima od tega dne upnik pravico zahtevati plačilo zamudnih obresti.

V odgovoru na ugovor je dolžnik vztrajal pri navedbah in predlogu iz ugovora.

Navedba, da se je dolžnik zavezal kot subsidiarni porok, s čimer dolžnik smiselno ugovarja, da ni dolžnik, ne drži. Iz 2. člena poroštvene pogodbe z dne 26.2.1998, ki je sestavni del izvršiljivega notarskega zapisa, opr. št. ... (priloga A1), tj. izvršilnega naslova (3. tč. 2. odst. 17. člena ZIZ), jasno izhaja, da se je dolžnik zavezal kot porok in plačnik na plačilo dolga (opredeljenega v 1. točki navedene poroštvene poogodbe ter v navedenem notarskem zapisu), ki ga je imel upnik do glavnega dolžnika. To pomeni, a odgovarja upniku kot glavni dolžnik za celo obveznost in upnik lahko zahjteva izpolnitev bodisi od glavnega dolžnika bodisi od poroka (3. odstavek 1004. člena ZOR). Upnik je denarno terjatev, ki je zapadla v plačilo dne 26.11.1998, do dolžnika (poroka in plačnika po poroštveni pogodbi), s sporazumom o ustanovitvi zastavne pravice zavaroval z zastavno pravico na dolžnikovih nepremičninah (poslovni stavbi, stoječi na parc. št. ... v izmeri 2820 m2, na parceli št. ... v izmeri 7852 m2, na parceli št. ... v izmeri 39 m2 in na parceli št ... v izmeri 6 m2, vse vpisane pod vl. št. ... k.o. ...), kar vse izhaja iz navedenega notarskega zapisa. Ta denarna terjatev ni bila poravnana, zato upnik z izvršbo na zastavljene nepremičnine dolžnika zahteva poplačilo svoje terjatve (po 1. odstavku 253. člena ZIZ). Vse nadaljnje navedbe glede subsidiarnega poroštve so tako neupoštevne.

Navedba, da dolžnik ni dolžan plačati zamudnih obresti ni pravno upoštevni ugovorni razlog iz 55. člena ZIZ, ki bi preprečeval izvršbo. Dolžnik namreč v izvršilnem postopku ne more (več) oporekati svoji obveznosti, ugotovljeni z izvršilnim naslovom.

Zgolj pavšalno in povsem nekonkretizirano pa dolžnik še navaja, da so obresti obračunane nepravilno, zaradi obrestnega obrestovanja in uporabe napačnih stopnje. Za to navedbo dolžni ni predložil dokaza, kot zahteva 2. odstavek 53. člena ZIZ; zato ugovora (tudi) v tem delu ni mogoče šteti za obrazloženega.

Sodišče prve stopnje je torej pravilno postopalo po 3. odstavku 58. člena ZIZ; ugovor je poslalo sodišču druge stopnje, ki ga je kot neutemeljenega zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP/99 v zvezi s 15. členom ZIZ).

Odločitev o stroških temelji na 1. odstavku 165. člena ZPP/99 v zvezi s 15. členom ZIZ. Dolžnik je upniku dolžan povrniti 159.219,00 SIT stroškov za odgovor na ugovor, kar predstavlja (ob vrednosti zahtevka 130.400.185,40 SIT) naslednje potrebne stroške (5. odstavek 38. člena ZIZ): - za sodne takse v višini 200 točk (tar. št. 1/3 zakona o sodnih taksah (ZST) in tar. št. 1/6 ZST), kar ob vrednosti točke 15,00 SIT na dan odločanja znaša 3.000,00 SIT; - za sestavo odgovora na ugovor v višini 1500 točk (po tar. št. 13 odvetniške tarife (OT) v zvezi s tar. št. 21/5-3 OT), kar ob vrednosti točke 87,40 SIT na dan odločanja znaša 131.100,00 SIT; - 19% davek na dodano vrednost na odvetniške storitve iz druge alinee tega odstavka, kar znaša 24.909,00 SIT ter - za poštne stroške v višini 210,00 SIT (v skladu s 15. členom OT).

Odgovor na odgovor na ugovor ni predviden v ZIZ, zato sodišče druge stopnje v njem priglašenih stroškov dolžnika ni upoštevalo kot potrebnih izvršilnih stroškov. Sicer pa dolžnik v zadevi ni uspel, da bi bil upravičen do povrnitve teh stroškov.