Jedro

Predlog se zavrne

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. V tej zadevi je sodišče prve stopnje o temelju že odločilo z vmesno sodbo II P 756/2011 z dne 5. 2. 2018. Sodišče druge stopnje je vmesno sodbo potrdilo. Vrhovno sodišče je zavrnilo revizijo zoper odločbo sodišča druge stopnje zavrnilo.

2. Tožnik uveljavlja terjatev iz naslova polovice koristi iz societete A.Net, do katere je prišlo ob prodaji družbe A., d. o. o. (prej B., d. o. o.), preko katere so se vršili vsi posli societete prvega tožnika in toženca. Ko je toženec družbo B., d. o. o. oziroma A., d. o. o. prodal tretji osebi (brez vednosti tožnika), izvajanje koristi iz societete več ni bilo mogoče. Zato je societeta prenehala, prvi tožnik pa je upravičen do plačila koristi. Tožnik zatrjuje, da je ta korist enaka polovici vrednosti ustvarjeni s prodajo A., d. o. o. Ker je bilo o temelju zahtevka (da je tožnik upravičen do polovice dobička) pravnomočno razsojeno, je ostalo sporno, koliko znaša polovica tega dobička.

3. Predlog za dopustitev revizije zoper odločitev sodišča druge stopnje vlaga tožeča stranka. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o pravnih vprašanjih: 1) Ali je sodišče druge stopnje storilo (i) relativno bistveno kršitev postopka po prvem odstavku 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 7. členom ZPP (razpravno načelo), 212. členom ZPP (načelo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena) in 214. členom ZPP (učinek priznanja dejstev neprerekanih trditev), (ii) relativno bistveno kršitev postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP v zvezi s 215. členom ZPP (kršitev pravila o dokaznem standardu prepričanja) in (iii) absolutno bistveno kršitev po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 5. členom ZPP (načelo kontradiktornosti in pravica do izjavljanja po 22. členu Ustave), ko je spremenilo odločitev sodišča prve stopnje tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke v višini 10.000 EUR, svojo odločitev pa oprlo na domnevo izvedenca v izvedenskem mnenju, ob upoštevanju, da: a) domneva izvedenca presega trditveno podlago tožene stranke v postopku, saj ta ni nikoli zatrjevala, da bi ji nastali stroški v višini 20.000 EUR s pogajanji in pripravo pogodb (to je domneval izvedenec), temveč je le pavšalno ugovarjala višini tožbenega zahtevka z navedbo, da "prihodek od prodaje poslovnega deleža v družbi A., d. o. o. ne predstavlja v celoti dobička, ki bi pripadel družbenikom civilne družbe, ampak je potreben obračun dobička, kjer je treba upoštevati stroške, ki so bili potrebni za njegov nastanek", b) domneva izvedenca ne izhaja iz dokaznih listin v spisu, c) tožena stranka ni predlagala izvedbe dokaza z imenovanjem izvedenca; 2) Ali je sodišče prve stopnje storilo (i) relativno bistveno kršitev postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP v zvezi s 7. členom ZPP, 212. členom ZPP, 214. členom ZPP in 215. členom ZPP in (ii) absolutno bistveno kršitev po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 5. členom ZPP, ko je na podlagi pavšalnega ugovora tožene stranke glede višine tožbenega zahtevka in ne da bi tožena stranka predlagala izvedbo dokaza z izvedencem, upoštevalo ugotovitve izvedenca, da (i) naj bi del kupnine v višini 2.667 EUR prejel A. A. za "njegov" poslovni delež v hrvaški odvisni družbi C., d.o.o. ("D."), (ii) da je bila vrednost kapitala toženčeve druzbe B. d. o. o. 11.869 EUR, (iii) da je domnevna korist tožeče stranke iz vrednosti kapitala E., d. o. o. 119.655 EUR, tj. trditve, ki nimajo podlage v trditvah tožene stranke, ter na njih oprlo svojo odločitev in zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke v višini 126.923 EUR; 3) Ali sta sodišči prve in druge stopnje storili relativno bistveno kršitev postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP v zvezi s 7. členom ZPP in 214. členom ZPP, s tem ko sta zavrnili tožbeni zahtevek tožeče stranke za plačilo zakonskih zamudnih obresti od 29. 6. 2006 do 26. 2. 2010, čeprav tožena stranka navedenega zahtevka ni obrazloženo prerekala, prav tako pa tožena stranka ni prerekala trditev tožeče stranke, da jo je ta od prodaje družbe dne 29. 6. 2006 dalje večkrat ustno pozvala na plačilo.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da glede vprašanj v predlogu niso podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP. Zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (367.c člen ZPP).

6. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).