Jedro

Glede na postavljene zahtevke in zatrjevanja tožnikov, da so na podlagi prodajnih pogodb poStanovanjskem zakonu pridobili poleg lastništva posameznega stanovanja tudi solastniški delež na funkcionalnem zemljišču stanovanjske stavbe Trg revolucije 9, kot izrecno izhaja iz določb četrtega odstavka točke IV prodajnih pogodb, solastniški delež pa je sorazmeren vrednosti stanovanja glede na skupno vrednost etažne lastnine v stanovanjski hiši ni dvoma, da predstavlja to predhodno vprašanje (ki v zgoraj navedenem upravnem postopku ni bilo razrešeno) za presojo zahtevka tožečih strank glede ničnosti prodajne pogodbe in izbrisne tožbe.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in v izpodbijanem delu pod II., III. in IV potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Tožeča in drugotožena stranka trpita sami svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje pod I. izreka odločilo, da se postopek, ki je bil prekinjen s sklepom z dne 8. 12. 2008 in je postal pravnomočen 20. 2. 2009 nadaljuje v delu tožbenega zahtevka (točka I./3. in I/4.) v obsegu, ki se nanaša na določitev funkcionalnega zemljišča k stanovanjski zgradbi na naslovu ... glede nepremičnin parc. št. 278/2 (prej parc. št. 278/2 k.o. …., vl. št. ….) in na nepremičnini parc. št. 278/3 (prej parc. št. 278/3 k.o. ..., vl. št. ...). Pod II. izreka je sklenilo, da se postopek v pravdni zadevi, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Mariboru pod opr. št. II P 1342/2007 ustavi glede tožbenega zahtevka v točki I./3. in I/4. v obsegu, ki se nanaša na odločitev funkcionalnega zemljišča k stanovanjski zgradbi na naslovu … glede nepremičnin parc. št. 278/2 (prej parc. št. 278/2 k.o. ..., vl. št. ...) in nepremičnin parc. št. 278/3 (prej parc. št. 278/3 k.o. ..., vl. št. ...). Pod III. je odločilo, da se bo po pravnomočnosti tega sklepa postopek glede določitve funkcionalnega zemljišča k stanovanjski zgradbi na naslovu ... glede (že v točki II. izreka navedenih nepremičnin) nadaljeval po pravilih nepravdnega postopka pred pristojnim Okrajnim sodiščem v Mariboru. Pod IV. je sklenilo, da se odločitev o stroških pridrži za končno odločbo.

2. Proti temu sklepu se pritožujeta tožeča stranka in drugotožena stranka. Tožeča stranka v pritožbi navaja, da je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da je potrebno najprej rešiti predhodno vprašanje, ki se nanaša na določitev funkcionalnega zemljišča k stavbi na naslovu ..., in da je to potrebno reševati po določbah Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine (v nadaljevanju ZVEtL). Tožeča stranka res navaja, da sporno zemljišče predstavlja zemljišče, ki je potrebno za redno rabo stavbe, vendar ob enem zatrjuje, da je postala solastnica tega zemljišča že z dnem nakupa stanovanj, saj je že takrat to zemljišče predstavljalo funkcionalno zemljišče k tej stavbi in se ne more strinjati s sodiščem prve stopnje, da je potrebno določiti funkcionalno zemljišče k stavbi na naslovu ... po določbah ZVEtL. Lastninjenje stavbnih zemljišč je urejal Zakon o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (v nadaljevanju ZLNDL), z uveljavitvijo tega zakona so etažni lastniki pridobili na funkcionalnem zemljišču solastninsko pravico. V tem primeru bi sodišče prve stopnje moralo na osnovi predpisov, ki so bili v veljavi v času nakupa stanovanj ugotoviti, ali sporno zemljišče predstavlja funkcionalno zemljišče k zgradbi na naslovu ... in nikakor ne na novo določati funkcionalnega zemljišča po sedaj veljavnih predpisih. Tožniki predlagajo razveljavitev sklepa.

3. Drugotožena stranka v pritožbi navaja, da zemljišče, katerega lastništvo vtožujejo lastniki bistveno presega funkcijo in obseg pripadajočega zemljišča v smislu 7. člena ZVEtL, zato je tožbenemu zahtevku že zato nemogoče ugoditi. Sodišče ne bi smelo uporabiti določbe prvega odstavka 21. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in postopka ustaviti ter zadevo odstopiti v nadaljnje obravnavanje nepravdnemu sodišču, ampak celotni tožbeni zahtevek zavrniti ter ob objektivnem dejstvu, da pripadajoče zemljišče ni določeno, sodišče tudi ne bi smelo ugoditi ničnostnemu in izbrisnemu delu zahtevka. Drugotožena stranka predlaga razveljavitev sklepa v točkah II., III. in IV. in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

4. Tretjetožena stranka je vložila odgovor na pritožbo tožnikov, v katerem navaja, da tožniki zmotno uveljavljajo, da bi moralo sodišče v konkretnem primeru na osnovi predpisov, ki so veljali v času nakupa stanovanj, ugotoviti ali je sporno zemljišče predstavljajo funkcionalno zemljišče k zgradbi na naslovu .... Določitev funkcionalnega zemljišča v navedenem času ni spadalo v sodno pristojnost, ampak je bil v skladu z Zakonom o graditvi objektov predpisan upravni postopek ter bi moralo biti to določeno v upravnem postopku.

5. Pritožbi nista utemeljeni.

6. Tožniki v tožbi in v nadaljnjih vlogah navajajo: - da so leta 1994 s prodajnimi pogodbami postali lastniki stanovanj v poslovno stanovanjski stavbi na naslovu ..., - da so z nakupom stanovanj pridobili tudi solastniški delež na skupnih prostorih in napravah ter na funkcionalnem zemljišču stanovanjske hiše na parc. št. 278 k.o. ..., ki ga je v času nakupa in še sedaj predstavljala celotna parcela št. 278-stavba, 562 m2, dvorišče 450 m2, - parc. št. 278 k.o. ... je bila leta 2001 razparcelirana na parc. št. 278/1-stanovanjska stavba dvorišče 439 m2 in 278/2-gospodarsko poslopje 28 m2, gospodarsko poslopje 34 m2, gospodarsko poslopje 14 m2, gospodarsko poslopje 32 m2, dvorišče 445 m2, - 23. 10. 2006 je bila parc. št. 278/2 z odločbo OGU-M.-903/2-2093/2005-16 razdeljena na parc. št. 278/2 in 278/3, tožniki pa so parcelacijama ves čas nasprotovali, - na dan uveljavitve ZLNDL (Ur. l. RS 44/97, 59/2001 in 27/2002) so imeli pravico uporabe na celotnem dvorišču in posameznih objektih na dvorišču, tedaj enotne parc. št. 278 (sedaj 278/1, 278/2, 278/3), - drugotoženka je 28. 6. 2007 parc. št. 278/3 prodala tretjetoženki, čeprav je vedela za stališče tožnikov, da so z nakupom stanovanj kupili celotno nepremičnino, ki predstavlja nekdanjo parc. št. 278. V zahtevku pod točko I./1. uveljavljajo ničnost prodajne pogodbe z dne 28. 6. 2007 med drugo in tretjetoženo stranko, v točki I./2. izbris vpisa lastninske pravice za tretjetoženo stranko po tej pogodbi in vzpostavitev prejšnjega ZK stanja, v točki I./3., da so tožniki solastniki parc. št. 278/2 in 278/3 k.o. ..., v točki I./4., da sta prvo in drugotožena stranka dolžni tožečim strankam izstaviti ZK listino za prenos lastninske pravice na parc. št. 278/2 in 278/3 k.o. ... na posamezne tožnike v različnih deležih (podrobno navedenih v vlogi na l. št. 60-61).

7. V obravnavani zadevi je bil postopek prekinjen po sklepu z dne 8. 12. 2008 do zaključka upravnega postopka v zvezi z določitvijo funkcionalnega zemljišča (gradbene parcele), ki pripada k stanovanjski stavbi .... Ta postopek je zaključen, v njem pa je bila zahteva MoM za določitev gradbene parcele zavrnjena in funkcionalno zemljišče ni bilo določeno. Glede na postavljene zahtevke in gornja zatrjevanja tožnikov, da so na podlagi prodajnih pogodb po Stanovanjskem zakonu pridobili poleg lastništva posameznega stanovanja tudi solastniški delež na funkcionalnem zemljišču stanovanjske stavbe ..., kot izrecno izhaja iz določb četrtega odstavka točke IV prodajnih pogodb, solastniški delež pa je sorazmeren vrednosti stanovanja glede na skupno vrednost etažne lastnine v stanovanjski hiši ni dvoma, da predstavlja to predhodno vprašanje (ki v zgoraj navedenem upravnem postopku ni bilo razrešeno) za presojo zahtevka tožečih strank glede ničnosti prodajne pogodbe in izbrisne tožbe. Zahtevka pod I./3. in I/4. se tudi nanašata na obseg funkcionalnega zemljišča, saj ju tožniki opirajo na pridobitev solastniških deležev na parc. št. 278/2 in 278/3 k.o. ... kot funkcionalnih zemljišč k stanovanjski zgradbi ..., obseg funkcionalnega zemljišča v prodajnih pogodbah pa ni natančno opredeljen (ali celotna nekdanja parc. št. 278 k.o. ..., kot zatrjujejo tožniki, ali pa le njen del), je zato moč soglašati z zaključki sodišča prve stopnje, da se bo vprašanje obsega funkcionalnega zemljišča, ki pripada k stavbi na naslovu ... reševalo po pravilih nepravdnega postopka, ki je predpisan po določbah ZVEtL. Glede na navedeno je tako zavrniti nasprotna pritožbena zatrjevanja tožečih strank in drugotožene stranke.

8. Glede na obrazloženo sta pritožbi neutemeljeni, zato ju je pritožbeno sodišče ob tem ko ob uradnem preizkusu (člen 350/2 ZPP) ni našlo uradno upoštevnih procesnih kršitev zavrnilo in v izpodbijanem delu pod II., III. in IV. potrdilo sklep sodišča prve stopnje (člen 365, točka 2 ZPP).

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je v skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP in prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker tožniki in drugotožena stranka niso uspeli s pritožbo trpijo sami svoje pritožbene stroške.