Jedro

Tožnikovi razlogi, navedeni v zahtevi za izdajo začasne odredbe, ne izhajajo in niso posledica izpolnjevanja izpodbijanega upravnega akta, saj je v tem upravnem sporu sporno lokacijsko dovoljenje za legalizacijo stanovanjskega objekta v gradnji, ne pa uporabe posameznih prostorov v nasprotju z določili sporne lokacijske odločbe. Ker ne gre za začasno ureditev stanja iz spornega pravnega razmerja, ni pogojev za izdajo začasne odredbe po 2. odstavku 69. člena ZUS.

Izrek

Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se potrdi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani št. U 1927/95-5 z dne 21.5.1998.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Upravno sodišče zavrnilo zahtevo pritožnika za izdajo začasne odredbe po 2. odstavku 69. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97-ZUS) z dne 12.5.1998. V obrazložitvi navaja, da je tožnik dne 2.7.1997 pri Vrhovnem sodišču Republike Slovenije vložil tožbo in dne 10.7.1997 dopolnitev tožbe proti odločbi tožene stranke z dne 4.6.1997, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba zoper lokacijsko dovoljenje Upravne enote L. Izpostava M. z dne 28.8.1996 za legalizacijo stanovanjske hiše v gradnji na zemljišču parc. št. 77/11 in 77/10, k.o. K. Dne 12.5.1998 je tožnik pri Upravnem sodišču vložil zahtevo za izdajo začasne odredbe za začasno ureditev stanja po 69. členu Zakona o upravnem sporu. V zahtevi navaja, da je bilo lokacijsko dovoljenje med drugim izdano za garažo ne pa za nenamensko in nedovoljeno proizvodnjo in skladiščenje, zaradi česar obstaja možnost nastanka hujše ali celo nepopravljive škode z onesnaženjem zraka in podtalnice. Zato je v zahtevi predlagal izdajo začasne odredbe za začasno ureditev stanja s sodnim pečatenjem kletnega prostora, ki služi za lesno proizvodnjo ter skladiščenje in prepoved vzdrževanja in umivanja vozil na spornem zemljišču. Sodišče prve stopnje je zahtevo tožnika za izdajo začasne odredbe zavrnilo, ker je ugotovilo, da niso podani pogoji za izdajo začasne odredbe za začasno ureditev stanja po 2. odstavku 69. člena ZUS. Uporaba kletnega prostora - garaže v proizvodne in skladiščne namene v nasprotju z odločbo o lokacijskem dovoljenju ni posledica in ne izhaja iz izpolnjevanja izpodbijanega upravnega akta, kar pomeni, da v zahtevi za izdajo začasne odredbe navedene okoliščine ne izhajajo iz spornega pravnega razmerja in zato niso predmet tega upravnega spora.

Tožnik v pritožbi izpodbija sklep prvostopnega sodišča in navaja, da je z lokacijskim dovoljenjem prvostopnega organa dovoljena gradnja več namenske zgradbe in ne stanovanjske hiše. Prvostopni organ je tudi ravnal v nasprotju s 30. in 69. členom ZUS, ker je pritožnikovo vlogo, verjetno z dne 25.4.1998, brez obrazložitve odstopil drugemu inšpekcijskemu organu. V nadaljnjih pritožbenih izvajanjih pritožnik očita, da v izpodbijanem sklepu ni upoštevana tožbi priložena dokumentacija o nepravilnem ravnanju prvostopnega organa v zvezi z zadržanjem rušitve nezakonite gradnje večnamenskega objekta in o izginulem spisu graditelja M.K., za kar bi moral biti sprožen kazenski pregon zoper odgovorno osebo za izginuli spis pri prvostopnem organu. Po pritožbenih trditvah niti prvostopni organ z odstopom spisa inšpekciji niti izpodbijani sklep nista upoštevala določb 3. odstavka 25. člena ZUS.

Pritožba ni utemeljena.

Po podatkih v spisu je pritožnik zateval izdajo začasne odredbe, ker sta investitorja M. in P.K., v nasprotju z odločbo o lokacijskem dovoljenju za legalizacijo stanovanjske hiše v gradnji, rabila garažo v sklopu objekta v drug namen, in sicer za lesno proizvodnjo in skladiščenje, zaradi česar naj bi bila verjetno izkazana nevarnost nastanka hujših škodljivih posledic z onesnaženjem zraka in podtalnice. Po določbi 2. odstavka 69. člena ZUS tožnik lahko zahteva izdajo začasne odredbe za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev izkaže za potrebno, da se odvrnejo hujše škodljive posledice. Pritožbeno sodišče se strinja z razlogi v izpodbijanem sklepu, da tožnikovi razlogi, navedeni v zahtevi za izdajo začasne odredbe ne izhajajo in niso posledica izpolnjevanja izpodbijanega upravnega akta. V tem upravnem sporu je namreč sporno lokacijsko dovoljenje za legalizacijo stanovanjskega objekta v gradnji, ne pa uporaba posameznih prostorov v nasprotju z določili sporne lokacijske odločbe. Ker v tej zahtevi torej ne gre za začasno ureditev stanja iz spornega pravnega razmerja, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da ni pogojev za izdajo začasne odredbe po 2. odstavku 69. člena ZUS.

Drugi pritožnikovi ugovori, zlasti v zvezi z ravnanjem upravnih organov v postopkih pred izdajo odločbe o lokacijskem dovoljenju, za ta upravni spor niso pravno relevantni.

Na podlagi navedenega ni izkazana podlaga za izdajo začasne odredbe po 2. odstavku 69. člena ZUS in je zato sodišče druge stopnje zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno po 57. in 73. členu ZUS.