Jedro

Pravno nasledstvo je podano tudi glede predmeta izvršbe ne le glede terjatve (obveznosti).

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo ugovoru dolžnice in razveljavilo sklep o izvršbi v tem izvršilnem postopku, upnici pa je naložilo v povrnitev dolžnici pravdne stroške v znesku

40.392,00 SIT, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sklepa do plačila.

Zoper sklep se je v roku pritožila upnica iz razlogov nepravilne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka, ki predlaga, da pritožbeno sodišče sklep spremeni tako, da ugovor dolžnice zoper sklep o izvršbi zavrne, podrejeno, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavanje. Navaja, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ker sklep nima razlogov o tem, na kakšni podlagi je sodišče sklep o izvršbi razveljavilo. Vse, kar je sodišče o tem navedlo, je, da "na podlagi že navedenih pridobitnih naslovov, na dolžnico ni prešla obveznost izročitve tega zemljišča, kar je bilo določeno v izvršilnem naslovu za S.J.". S svojo odločitvijo pa je sodišče nepravilno uporabilo tudi materialno pravo. Izvršilni naslov je lastninska sodba, s katero je sodišče upnici prisodilo lastninsko pravico na spornem delu zemljišča, ker ji toženec S.J. ni izročil ustrezne zemljiškoknjižne listine. Vknjižbo te pravice pa v tem izvršilnem postopku upnica zahteva od dolžnice, ki je zaenkrat še zemljiškoknjižna lastnica zemljišča. Očitno je, da je J.J. podaril zemljišče dolžnici prav zato, da bi izigral upnico, ki je bila takrat na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova že lastnica tega dela zemljišča. Prav zloraba lastninske pravice pomeni za dolžnico obveznost izročiti upnici zemljišče v last, saj je to obveznost, ki velja za vsakega lastnika nepremičnine, obveznost pa prehaja na vsakokratnega lastnika na podlagi člena 24 Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) z overjeno listino.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče sprejema očitek pritožbe sodišču prve stopnje, da obveznost, ki je predmet izterjave v tem izvršilnem postopku, ne bi prešla na dolžnika po 24. členu ZIZ. Po izvršilnem naslovu (priloga A 1 in A 2) je dolžnik za izročitev sporne nepremičnine upnici S.J., ki je bil v času izdaje sodbe sodišča prve stopnje (priloga A 2) v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik te nepremičnine. Skladno 1. in 2. odstavku 24. člena ZIZ dovoli sodišče izvršbo tudi zoper nekoga, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot dolžnik, če upnik z javno ali po zakonu overjeno listino dokaže, da je bil dolg prenesen ali je na drug način prešel nanj. S po sodišču overjeno izročilno pogodbo z dne

29.5.1995 (priloga A 3) je dokazano (po zakonu overjena listina), da je dolžnik po izvršilnem naslovu prenesel sporni del zemljišča takrat na svojega sina J.J., s po notarju overjeno darilno pogodbo z dne

15.1.1998 (priloga A 4) pa je nadalje dokazano (po zakonu overjena listina), da je J.J. sporno zemljišče podaril dolžnici v tem izvršilnem postopku. Sodna praksa in pravna teorija je nedvoumna, da je pravno nasledstvo podano tudi glede predmeta izvršbe, ne le glede terjatve (obveznosti), kar pomeni, da novi imetnik predmeta izvršbe, izkazan z javno ali javno overjeno listino, vstopi v izvršbo namesto prejšnjega že po samem zakonu. Takšno stališče je tudi edino sprejemljivo, ker bi sicer dopustili izigravanje sodnih odločb in upnikov tako, da bi zavezanec izpolnitve po izrečeni sodbi predmet izpolnitve odvsvojil, zaradi česar bi bila potrebna nova pravda zoper novega imetnika predmeta izpolnitve, kar bi se lahko ponavljalo v nedogled. Navedeno naknadno potrjuje tudi določba 1. odstavka 190. člena ZPP, po kateri odtujitev stvari ali pravice med pravdo ni ovira, da se pravda med istima strankama ne dokonča. Pritožbeno sodišče je zaradi navedene zmotne uporabe materialnega prava, v posledici katere je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, pritožbi ugodilo, sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), da se bo prvo sodišče lahko opredelilo še o preostalih ugovornih navedbah dolžnice zoper sklep o izvršbi in ponovno o ugovoru odločilo.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 3. odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in je pridržana za končno odločbo glede na končni uspeh strank v postopku.