Jedro

Dejstvo, da je tožena stranka v času, ko je prejela poziv za podajo odgovora na tožbo, koristila očetovski dopust, ne more predstavljati upravičenega razloga, zaradi katerega je zamudila rok za podajo odgovora na tožbo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožene stranke za vrnitev v prejšnje stanje.

Zoper sklep se pritožuje tožena stranka iz pritožbenih razlogov zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, bistvene kršitve določb postopka ter napačne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje oziroma, da predlogu ugodi ter razveljavi klavzulo pravnomočnosti. Ne strinja se z odločitvijo sodišča prve stopnje. Od 1. 1. 2011 do 31. 3. 2011 je koristil očetovski dopust iz razloga, ker sta ga mati in otrok potrebovala, o čemer bi sodišče lahko opravilo poizvedbe pri pediatrinji otroka, kot tudi o materi. Glede na stanje na trgu in finančno stanje ni bil finančno niti časovno sposoben najeti zunanjega pooblaščenca. Ni pričakoval, da bo ravno v tem času prispela tožba in to od tožnika, kateremu je v Sloveniji pomagal pridobiti delovno dovoljenje in ga zaposlil. Opozarja, da bi lahko pooblaščenec odgovoril na navedbe v tožbi potem, ko bi mu sam poiskal in dostavil ustrezno dokumentacijo. Pooblastilo drugemu žal ne zadostuje, pač pa je potrebno pri tem aktivno sodelovati. Pritožbi prilaga dokaze.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. list RS, št. 26/99 in naslednji) in na pravilno uporabo materialnega prava v zvezi s 366. členom ZPP.

Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da razloga, ki ga v pritožbi navaja tožena stranka, ni mogoče šteti za upravičen vzrok za vrnitev v prejšnje stanje.

Če stranka zamudi narok ali rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, ji sodišče na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje (vrnitev v prejšnje stanje), če spozna, da je stranka zamudila narok oziroma rok iz upravičenega vzroka (116. člen ZPP). Predlog se mora vložiti v petnajstih dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila narok ali rok; če je stranka šele pozneje zvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za to zvedela. Po šestih mesecih od dneva zamude se ne more več zahtevati vrnitev v prejšnje stanje. Če se predlaga vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka, mora predlagatelj obenem, ko vloži predlog, opraviti tudi zamujeno dejanje (117. člen ZPP).

Predlog tožene stranke je pravočasen, vendar pa ni izpolnjen drugi pogoj tj., da je tožena stranka zamudila rok iz upravičenega razloga. Tožena stranka navaja, da je v času od 1. 1. 2011 do 31. 3. 2011 koristila očetovski dopust, kar izhaja tudi iz sklepa Centra za socialno delo K. z dne 21. 1. 2011. Tožena stranka je poziv na odgovor na tožbo prejela 13. 1. 2011, torej v času, ko je koristila očetovski dopust, vendar to ni upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje. Drugih okoliščin, ki bi upravičevale predlog za vrnitev v prejšnje stanje, tožena stranka ni navajala. Ne zadošča, da se stranka le sklicuje na upravičene vzroke, mora jih navesti in po potrebi tudi verjetno izkazati. Tožena stranka kot delodajalec bi morala ravnati z zadostno skrbnostjo in ker ni ravnala tako, je krivda za zamudo roka na njeni strani, kot je pravilno ugotovilo sodišče. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožbeni razlogi niso podani in tudi ne razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti. Zaradi tega je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. člena ZPP).