Jedro

Pogoje za zaznambo vrstnega reda za pridobitev hipoteke ureja 69. člen ZZK-1. V drugem odstavku je izrecno predpisano, da mora biti v predlogu za zaznambo vrstnega reda za pridobitev hipoteke naveden najvišji znesek terjatve, ki bo zavarovan s hipoteko.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor predlagatelja zoper sklep Okrajnega sodišča v Piranu Dn 1 zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.

Zoper sklep se pritožuje predlagatelj. Navaja, da je v predlogu navedel vse potrebno. Predlog za zaznambo vrstnega reda za vknjižbo hipoteke na njegovi nepremičnini je vložil po notarju overjenega zemljiškoknjižnega predloga z dne 3.1.2011. Ob overovitvi predloga, ga notar ni opozoril na ev. pomanjkljivost predloga in zato le iz tega razloga ni navedel najvišji znesek terjatve. V ugovoru je ponesrečeno navedel, da najvišji znesek terjatve ni bil znan, v resnici pa je ta znesek 200.000,00 EUR. Meni da bi ga moralo sodišče poučiti o navedeni pomanjkljivosti pri vložitvi predloga oz. kako naj nepopolno vlogo popravi, saj sam ni imel kvalificiranega pooblaščenca.

Pritožba ni utemeljena.

V zemljiškoknjižnem postopku poleg načela formalnosti, velja tudi načelo zakonitosti (legalitete), kjer mora zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti pri odločanju o vpisu ugotoviti, če obstojijo vse predpostavke, ki jih zakon predpisuje za vpis v zemljiško knjigo. V skladu z navedenim načelom sodišče vpis dovoli pod pogoji, da izhaja utemeljenost zahtevka za vpis iz listine, na podlagi katere se z zemljiškoknjižnim predlogom vpis zahteva; da listina po vsebini in drugih lastnostih ustreza pogojem, ki jih ta zakon določa za listine, ki so podlaga za vpis; da je vpis po stanju zemljiške knjige dovoljen; da po stanju zemljiške knjige ne izhaja druga ovira za vpis in če so izpolnjeni drugi pogoji za dovolitev vpisa, ki jo za posamezno vrsto vpisa določa zakon (prvi odstavek 148. člena Zakona o zemljiški knjigi - ZZK-1). Pogoje za zaznambo vrstnega reda za pridobitev hipoteke ureja 69. člen ZZK-1. V drugem odstavku je izrecno predpisano, da mora biti v predlogu za zaznambo vrstnega reda za pridobitev hipoteke naveden najvišji znesek terjatve, ki bo zavarovan s hipoteko. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da najvišji znesek terjatve v predlogu ni naveden, kar tudi za pritožnika ni sporno, pri čemer sam priznava, da ni navedel najvišjega zneska terjatve in torej ne drži pritožbena trditev, da je v predlogu navedel vse potrebno. Razlog za to (da ga notar na to ni opozoril), v tem zemljiškoknjižnem postopku, ki je strogo formalne narave, ni upošteven. Neutemeljeni so tudi pritožbeni očitki pritožnika, da bi ga moralo zemljiškoknjižno sodišče poučiti o navedeni pomanjkljivosti pri vložitvi predloga. Šlo je namreč za neutemeljen in ne za nepopoln predlog. Zaradi odprave materialnopravnih (vsebinskih) pomanjkljivosti zemljiškoknjižnega predloga, glede na načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku (124. člena ZZK-1), sodišče predlagatelja ne poziva na popravo. Predlog, ki ne zadosti pogojem iz 148. in 149. člena ZZK-1, zemljiškoknjižno sodišče zavrne (prim. 151. člen ZZK-1). Ker listina, na podlagi katere se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva vpis, ne vsebuje najvišjega zneska terjatve ter tako niso izpolnjeni zahtevani pogoji za dovolitev predlaganega vpisa, se izkaže, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

Pritožbene navedbe o znesku terjatve v višini 200.000,00 EUR so neupoštevne, saj gre za nedovoljene pritožbene novote (prvi odstavek 160. člena ZZK-1).

Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).