Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker v obravnavanem primeru kot upnik nastopa Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad RS, ki je po samem zakonu oproščen plačila stroškov postopka, in ker ZPP in ZBPP ne urejata te situacije, je potrebno obravnavano prikrito pravno praznino zapolniti z ustrezno pravno razlago 38. člena ZIZ, ki ureja plačilo izvršilnih stroškov v izvršilnem postopku. Glede na navedeno je potrebno izhajati iz določbe četrtega odstavka 38. člena ZIZ, ki določa, da če se postopek uvede po uradni dolžnosti, se predujem oziroma varščina ne plača, potrebni stroški pa se vnaprej izplačajo v breme proračuna sodišča, ki je dovolilo izvršbo. V primerih, ko se stroški izplačajo v breme proračuna, se ne izplačajo avtomatično vsi priglašeni stroški, temveč zgolj stroški, ki so ocenjeni kot potrebni za konkretno izvršbo.
Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
Izvršitelj sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se izvršitelju priznajo stroški v znesku 99,38 EUR, ki se v 30 dneh po pravnomočnosti tega sklepa in predložitvi računa izplačajo iz proračuna (I. točka izreka). Nadalje je sodišče odločilo, da je po pravnomočnosti I. točke izreka tega sklepa dolžnik dolžan v 8 dneh povrniti nadaljnje izvršilne stroške odmerjene na 99,38 EUR, ki se plačajo v korist proračuna Okrožnega sodišča v Novi Gorici, ter v istem roku sodišču predložiti potrdilo, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje do plačila (II. točka izreka). Sodišče je na podlagi četrtega in petega odstavka 38. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) in ob upoštevanju dejstva, da je upnik v konkretni zadevi oproščen plačila sodnih stroškov, odločilo, da se potrebni stroški, ki so nastali s poslovanjem izvršitelja, izplačajo v breme proračuna ter jih nato naložilo v plačilo dolžniku, tako da se vrnejo v proračun.
2. Zoper sklep se pritožuje izvršitelj z lastno pritožbo. Navaja, da mu je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom priznalo stroške v znesku 99,38 EUR namesto 212,87 EUR, kolikor jih je priglasil v obračunu z dne 8.12.2015, ki je postal pravnomočen dne 18.12.2015. Obravnavani obračun je dne 8.12.2015 postal upniku in sodišču. Ker se upnik zoper obračun ni pritožil, je slednji postal dokončen. Zato pritožbenemu sodišču predlaga, da mu prizna stroške v celoti.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Predmet pritožbenega postopka je odločitev sodišča prve stopnje o odmeri stroškov izvršitelja. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da v obravnavanem izvršilnem postopku kot upnik nastopa Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad Republike Slovenije, ki je na podlagi 28. člena Zakona o Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije (v nadaljevanju ZJSRS) oproščen plačila stroškov postopka, med katere sodijo tudi stroški izterjave, torej tudi stroški za nagrado in delo izvršitelja, ki je v tej zadevi opravljal izvršilna dejanja v okviru izvršbe na premične stvari. Kot je pravilno navedlo že sodišče prve stopnje je v posledici tega, ker Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) ne urejata situacije, ko je upnik oproščen plačila stroškov postopka že po samem zakonu, potrebno obravnavano prikrito pravno praznino zapolniti z ustrezno pravno razlago 38. člena ZIZ, ki ureja plačilo izvršilnih stroškov v izvršilnem postopku. Pritožbeno sodišče se strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da gre v tem primeru za identično situacijo kot v primeru, ko se postopek uvede po uradni dolžnosti (1), saj tudi v postopku, ki se začne po uradni dolžnosti kot upnik nastopa „stranka“, ki je oproščena plačila sodnih stroškov. Navedeno ni sporno niti za pritožnika.
5. Glede na navedeno je potrebno izhajati iz določbe četrtega odstavka 38. člena ZIZ ki določa, da če se postopek uvede po uradni dolžnosti, se predujem oziroma varščina ne plača, potrebni stroški pa se vnaprej izplačajo v breme proračuna sodišča, ki je dovolilo izvršbo. Iz citirane določbe torej izhaja, da se v primerih, ko se stroški izplačajo v breme proračuna, ne izplačajo avtomatično vsi priglašeni stroški, temveč zgolj stroški, ki so ocenjeni kot potrebni za konkretno izvršbo. Ob tem je potrebno upoštevati, da upnik, ki teh stroškov ne krije sam, nima interesa za odziv na nepravilnost obračuna plačila za delo in stroškov izvršitelja in za vložitev zahteve, da o njem odloči sodišče, temveč je skrb za skladnost obračuna za delo in stroškov izvršitelja na strani sodišča kot plačnika dela in stroškov izvršitelja. Izvršilno sodišče je zato na podlagi četrtega odstavka 38. člena ZIZ tisto, ki je dolžno opraviti kontrolno funkcijo nad pravilnostjo obračuna. To pa pomeni, da mora, ko odloča o izplačilu stroškov v breme proračuna, v vsakem konkretnem primeru presojati ali so bili stroški, vsebovani v izvršiteljevem obračunu, potrebni za izvršbo, pri čemer je okoliščina ali je obračun dokončen ali ne glede na zgoraj navedeno popolnoma nerelevantna. Poleg tega je dokončen obračun, ki ga izda izvršitelj, izvršilni naslov le v razmerju med upnikom in izvršiteljem, ne pa tudi v razmerju do sodišča kot dejanskega plačnika stroškov izvršitelja.
6. Ob povedanem se odločitev sodišča prve stopnje iz izpodbijanega sklepa, s katero je izvršitelju priznalo zgolj stroške, ki jih je ocenilo kot potrebne, ne pa vseh priglašenih stroškov iz obračuna, izkaže za pravilno, pritožbene navedbe izvršitelja, da je upravičen do priznanja vseh priglašenih stroškov, ker razpolaga z dokončnim obračunom, pa neutemeljene in z njimi slednji ne more uspeti.
7. Ker je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, pritožba pa neutemeljena in ker tudi niso podane kršitve, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 353. členom ZPP, oba pa v zvezi s 15. členom ZIZ, pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.
8. Izvršitelj s pritožbo ni uspel, zato krije sam svoje stroške pritožbenega postopka (154. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
op. št. 1: Tako tudi VSL sklep III Ip 3619/2012.