Jedro

Toženka je dokazala obstoj utemeljenega poslovnega razloga (tehnološki razlog), ki je onemogočal nadaljevanje dela s tožnico pod pogoji iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi (drugi odstavek 89. člena ZDR-1).

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II.Tožeča stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti in razveljavitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 8. 8. 2023, za reintegracijo tožnice nazaj k toženki in za plačilo reparacije. Odločilo je, da vsaka stranka krije sama svoje stroške postopka.

2.Zoper sodbo se pritožuje tožnica zaradi vseh pritožbenih razlogov. Ne strinja se z ugotovitvijo o obstoju utemeljenega odpovednega razloga. Na večlistno krožno žago je bila premeščena šele sredi leta 2023. Opravljanje dela na delovnem mestu operater ni bilo vezano le na stroje, ki so bili odstranjeni iz delovnega procesa. To delovno mesto z avtomatizacijo delovnega procesa ni bilo odpravljeno. Še vedno bi lahko opravljala delo na strojih, ki so bili v času podaje odpovedi v uporabi, ali pa na drugem delovišču (drugih strojih), na katerem delo opravljajo agencijski delavci (npr. linijski operater, manipulant). Na fotografiji 4 se nahaja agencijski delavec, kar dokazuje, da toženka za delo, ki ga je opravljala tožnica, najema agencijske delavce. Tožnica bi lahko delala na stroju zunanja debelinka, na katerem delajo tako zaposleni kot agencijski delavci. Toženka je stare stroje odstopila kooperantu, ki je nato odpovedal sodelovanje in ji stroje vrnil, kar pomeni, da te stroje toženka v proizvodnji še vedno potrebuje. Ni nepomembno, če delodajalec v obdobju, ko odpušča, na enakih delih zaposluje delavce za določen čas ali študente. Sodišče bi moralo opraviti presojo, ali je toženka razpolagala z delovnimi mesti, na katerih se je zahtevala enaka ali nižja stopnja izobrazbe in delovne izkušnje, ki jih je imela tožnica. Priglaša stroške pritožbe.

3.Toženka v odgovoru na pritožbo nasprotuje navedbam pritožbe in predlaga, naj jo pritožbeno sodišče kot neutemeljeno zavrne.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah razlogov, navedenih v pritožbi in pri tem na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadaljnji) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v tej določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da bistvene kršitve, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, niso podane. Na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje sprejelo materialnopravno pravilno odločitev.

6.Kot izhaja iz prvostopenjskih ugotovitev, je toženka linijo za proizvodnjo srednjega sloja opažnih plošč večlistne krožne žage, na kateri je opravljala delo tudi tožnica, avtomatizirala z novimi, tehnološko naprednimi stroji. Za delo na avtomatizirani liniji je toženka potrebovala le še dva delavca, ki sta zaposlena na delovnem mestu strojni operater, kar ni tožničinemu primerljivo delovno mesto, niti tožnica zanj ne izpolnjuje pogojev. V posledici avtomatizacije delovnega procesa je toženka osmim delavkam, ki so bile zaposlene na delovnem mestu operater, med drugim tudi tožnici, odpovedala pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga (prva alineja prvega odstavka 89. člena Zakona o delovnih razmerjih - ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadaljnji). Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjsko presojo, da je toženka dokazala obstoj utemeljenega poslovnega razloga (tehnološki razlog), ki je onemogočal nadaljevanje dela s tožnico pod pogoji iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi (drugi odstavek 89. člena ZDR-1).

7.Po pritožbenem zatrjevanju je nepravilna ugotovitev, da je bilo delovno mesto operater z avtomatizacijo odpravljeno. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da prvostopenjsko sodišče tega ni ugotovilo, temveč je na podlagi izvedenih dokazov pravilno zaključilo, da toženka zaradi tehnoloških sprememb vsem zaposlenim operaterjem ni več mogla zagotavljati dela. Zaposlitev je ohranila operaterjem, ki so spadali v zakonsko zaščitene kategorije delavcev. Med preostalimi je izbrala presežne delavce s pomočjo kriterijev (pridnost, samoiniciativnost, večopravilnost, storilnost), glede uporabe katerih sodišče prve stopnje ni ugotovilo nepravilnosti, pritožba pa tudi nima navedb, ki bi se nanašale na te prvostopenjske razloge.

8.Nepravilna je pritožbena navedba, da je bila tožnica premeščena na večlistno krožno žago šele sredi leta 2023. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bila od marca 2023 dalje njena stalna linija večlistna krožna žaga (takšna je bila tudi tožničina trditev in izpoved). Ob podaji odpovedi (8. 8. 2023) je torej delala na žagi, ki je bila zaradi tehnoloških sprememb nadomeščena z novimi stroji.

9.Pritožba neutemeljeno navaja, da delo tožnice ni postalo nepotrebno, ker bi ga lahko opravljala na strojih, ki so bili v času podaje odpovedi v uporabi. Kot izhaja iz prvostopenjskih ugotovitev, je tožnici delovno razmerje prenehalo 15. 9. 2023, torej v časovnem obdobju, v katerem je bila montirana nova linija in opravljena hkratna demontaža starih strojev, na katerih je tožnica opravljala delo (kot je potrdila, je nova linija pričela z obratovanjem v času njene zaposlitve). Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da delo operaterjev v dotedanjem obsegu ni bilo več potrebno.

10.Obstoju odpovednega razloga pritožba zmotno nasprotuje s sklicevanjem, da je toženka odmontirane stroje odstopila kooperantu, ki je nato odpovedal sodelovanje in ji stroje vrnil, kar pomeni, da te stroje toženka v proizvodnji še vedno potrebuje. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da ti stroji bodisi niso niti priključeni na električno omrežje (iz izpovedi A. A. in B. B. izhaja, da se dve žagi nahajata v šotoru in nista v uporabi), bodisi niso več del redne proizvodnje (A. A. je pojasnil, da so bili stari stroji izročeni kooperantu za primer zastojev na novi liniji, po njihovi vrnitvi k toženki pa se enkrat ali dvakrat tedensko uporablja le ena od žag, če je višek delavcev ali slab material). Navedeno po presoji pritožbenega sodišča ne utemeljuje zaključka, da se pri toženki s starimi stroji še vedno odvija proizvodni proces, ki bi omogočal opravljanje dela tožnice pod pogoji iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi.

11.Utemeljenega poslovnega razloga ne more ovreči niti pritožbena navedba, da bi tožnica lahko delala na stroju zunanja debelinka, na katerem delajo tako zaposleni kot agencijski delavci. V dokaznem postopku namreč niso bile ugotovljene okoliščine, ki bi omogočale zaključek, da ima toženka (zlasti po podaji odpovedi tožnici) potrebo po opravljanju dela na delovnem mestu operater, ki bi jo bilo mogoče zapolniti zgolj z delom na zunanji debelinki. Iz izpovedi tožnice tudi izhaja, da je na tem stroju delala le po potrebi, nazadnje v letu 2022. B. B. je potrdil, da je tožnica na drugih strojih (npr. zunanji debelinki) delala le v primeru potreb ali zastoja na liniji, na kateri je sicer stalno opravljala delo (linija krožna žaga).

12.Zmotno je pritožbeno utemeljevanje nezakonitosti odpovedi z zatrjevanjem, da bi tožnica lahko opravljala delo na drugih deloviščih, na katerih so delali agencijski delavci. Ključna je prvostopenjska ugotovitev, da na delovnem mestu operater toženka po podaji odpovedi tožnici ni zaposlila nobenega agencijskega delavca (B. B. je v zvezi s tožnico izrecno potrdil, da tudi njenega dela ni prevzel ne agencijski ne noben drug delavec). Agencijski delavci opravljajo delo na drugih delovnih mestih, kar pa za presojo poslovnega razloga in nemožnosti opravljanja dela pod pogoji iz tožničine pogodbe o zaposlitvi ni odločilnega pomena. Glede na navedeno pritožbeno sklicevanje na delovni mesti linijskega operaterja ter manipulanta, za kateri naj bi toženka najemala agencijske delavce, ne more vplivati na drugačno presojo spora. Enako velja za pritožbeno navedbo, da se na fotografiji 4 nahaja agencijski delavec. A. A. je pojasnil, da ta delavec opravlja delo na delovnem mestu glavni delavec na stroju, torej drugo delo, kot ga je opravljala tožnica.

13.Neutemeljena in le pavšalna je pritožbena navedba, da ni nepomembno, če delodajalec v obdobju, ko odpušča, na enakih delih zaposluje delavce za določen čas ali študente. Kateri delavci naj bi to bili, pritožba ne konkretizira.

14.Zmotno je pritožbeno zavzemanje, da bi sodišče prve stopnje moralo opraviti presojo, ali je toženka razpolagala z delovnimi mesti, za katera se je zahtevala enaka (II.) ali nižja stopnja izobrazbe in delovne izkušnje, kot jih je imela tožnica. Kot je pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje, ZDR-1 za delodajalca ne predpisuje obveznosti, da mora ob podaji odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga preveriti, ali ima za delavca prosto drugo ustrezno delovno mesto in mu ga v tem primeru ponuditi. Sicer pa iz prvostopenjskih ugotovitev izhaja, da toženka ni razpolagala z drugim prostim in ustreznim delovnim mestom za tožnico. Kot je pojasnil B. B., pri toženki nižje delovno mesto od operaterja sploh ne obstaja.

15.Izpodbijana odpoved je zakonita, saj je toženka dokazala obstoj utemeljenega poslovnega razloga, zaradi katerega nadaljevanje dela s tožnico pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi ni bilo več mogoče.

16.Pritožba ni utemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

17.Tožnica s pritožbo ni uspela, zato krije sama s tem nastale stroške (prva odstavka 154. in 165. člena ZPP).

Zveza: