Jedro

Pritožnica uveljavlja, da obsojenec zgoraj navedeno sodbo izpodbija z izrednim pravnim sredstvom, ki če mu bo ugodeno, bo to pomenilo končanje izvršbe (po 76. členu ZIZ), sredstva zanjo pa bodo na škodo stečajne mase samo potratena in je zato izvršba preuranjena. Vendar pravnomočnost sodbe kot izvršilnega naslova tipično zagotavlja trdnost presoje, da je upniku terjatev prisojena upravičeno in da zato za njeno uveljavitev sme poseči po premoženju dolžnika, tj. začeti in voditi izvršbo. Večina izvršb se vendarle ne konča na način iz 76. člena ZIZ, zato zgolj zaradi visečnosti izrednega pravnega sredstva same po sebi izvršbe ni mogoče imeti za prenagljeno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1.V uvodu navedena upnica se pritožuje zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo njen ugovor zoper sklep o soglasju, danem stečajnemu upravitelju, da v izvršilnem postopku, ki ga vodi v imenu stečajne dolžnice, založi predujem za stroške cenitve poslovnih deležev izvršilnega dolžnika. O pritožbi se je izjavil upravitelj s predlogom, da se zavrne.

2.Pritožba ni utemeljena.

3.Stečajna dolžnica na podlagi pravnomočne kazenske sodbe X K 000/2016 zaradi izterjave 683.909,28 EUR vodi izvršbo na dva poslovna deleža izvršilnega dolžnika, obsojenca po tisti sodbi. Izvršilno sodišče je postavilo cenilko in stečajni dolž­nici kot izvršni upnici naložilo založitev predujma 2000 EUR za cenilkine stroške. Pritožbeno sodišče pritrjuje prvostopenjskemu, da je plačilo nujno, da se postopek izvršbe nadaljuje (skladno s četrtim odstavkom 165. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, ZIZ, se za izvršbo na delež družbenika smiselno uporabljajo določbe o izvršbi na nepremičnine, pri kateri je eno od izvršilnih dejanj ugotovitev vrednosti nepremičnine, ki se izvede s pomočjo sodnih cenilcev, za stroške katerih mora upnik zagotoviti predujem na način, v višini in v roku, ki ga določi izvršilno sodišče; 167. člen, drugi odstavek 178. in drugi odstavek 38. člena ZIZ), kot je stečajni upravitelj ocenil, da je v korist stečajne mase in upnikom zagotavlja čimvečje možnosti poplačila. Ni utemeljen očitek, da to ni obrazloženo. Če bi bili postavljeni, bi se bilo treba opredeliti do argumentov, da je izvršba očitno nesmotrna, ker je na primer že vnaprej jasno, da ne bo pokrila niti svojih stroškov. Vendar ničesar takega pritožnica ne uveljavlja.

4.Pritožnica uveljavlja, že sodišče prve stopnje pa je to pravilno zavrnilo, da obsojenec zgoraj navedeno sodbo izpodbija z izrednim pravnim sredstvom, ki če mu bo ugodeno, bo to pomenilo končanje izvršbe (po 76. členu ZIZ), sredstva zanjo pa bodo na škodo stečajne mase samo potratena in je zato izvršba preuranjena. Tudi po presoji pritožbenega sodišča pa je pomembno, da gre za izredno pravno sredstvo in da je njegov uspeh negotov. Zato z izvršbo ni treba odlašati in je njeno nadaljevanje skladno z načeloma hitrosti in zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov, ki merita na najugodnejše pogoje tako glede višine plačila upnikov kot njegove hitrosti. Tveganje, da bo izvršilni naslov (kot se glasi navedeni člen ZIZ) pravnomočno odpravljen, spremenjen, razveljavljen ali izrečen za neveljavnega oziroma da bo razveljavljeno potrdilo o izvršljivosti, obstaja, je včasih večje, včasih manjše in včasih neobstoječe, možnost, da se uresniči pa je v izvršilni postopek vgrajena. Vendar pravnomočnost sodbe kot izvršilnega naslova tipično zagotavlja trdnost presoje, da je upniku terjatev prisojena upravičeno in da zato za njeno uveljavitev sme poseči po premoženju dolžnika, tj. začeti in voditi izvršbo. Večina izvršb se vendarle ne konča na način iz 76. člena ZIZ, zato zgolj zaradi visečnosti izrednega pravnega sredstva same po sebi izvršbe ni mogoče imeti za prenagljeno.

5.Prvostopenjski sklep nima ne očitanih ne tistih napak, na katere se pazi po uradni dolžnosti, zato ga je pritožbeno sodišče potrdilo, pritožbo pa zavrnilo (drugi odstavek 350. v zvezi s 366. členom in 2. točko 365. člena Zakona o pravdnem postopku, uporabljeni na podlagi prvega odstavka 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju).

Zveza:

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 355, 357, 357/1 Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 76

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.