Jedro

Ker tožnik izredne denarne socialne pomoči ni porabil za namen, za katerega mu je bila dodeljena in tudi ni izkazal drugih okoliščin določenih v 34. členu ZSVarPre, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih odločb tožene stranke.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravi odločba tožene stranke št. ... z dne 3. 10. 2022 in odločba CSD A., št. ... z dne 11. 7. 2022 in da se tožniku prizna pravica do izredne denarne socialne pomoči. 2. Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik. V njej navaja, da je sodišče njegov zahtevek za priznanje pravice do izredne denarne socialne pomoči zavrnilo iz razloga, ker je že priznano izredno denarno socialno pomoč porabil za hrano, ne pa za oblačila in čevlje. Poraba naj bi bila torej nenamenska. S tem v zvezi pa tožnik navaja, da je že v vlogi za izredno denarno socialno pomoč med drugim navedel, da potrebuje finančna sredstva tako za oblačila kot za čevlje in hrano, saj sredstva prejete denarne socialne pomoči niso dovolj za preživljanje dveh otrok. Z računi je izkazal, da je kupil hrano. Za nakup oblačil in čevljev pa je porabil redno denarno socialno pomoč, to pa zato, ker ni vedel kdaj in če bo dobil odobreno izredno denarno socialno pomoč. Tožena stranka in tudi sodišče bi omenjeno morala upoštevati. Tožnik se pri tem sklicuje na določbe Ustave Republike Slovenije, Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter na določbe Evropske socialne listine. Nadalje še navaja, da je bilo sodišče dolžno izvesti javno obravnavo. Ker obravnava ni bila javna, je bila tožniku s tem kršena temeljna pravica do poštenega postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da njegovi pritožbi ugodi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)1 pazi po uradni dolžnosti.

5. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 3. 10. 2022, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba vložena zoper prvostopenjsko odločbo Centra za socialno delo A. št. ... z dne 11. 7. 2022. Z navedeno odločbo je prvostopenjski organ zavrnil tožnikovo zahtevo za priznanje pravice do izredne denarne socialne pomoči. Razlog zavrnitve je bila ugotovitev, da tožnik po prejemu izredne denarne socialne pomoči, izplačane v mesecu februarju 2022, le-te ni namensko porabil. 6. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je bila v postopku pred sodiščem javnost izključena in da je bila s tem tožniku kršena pravica do poštenega postopka. Po vpogledu v zapisnik glavne obravnave pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila javnost izključena s sklepom, ki se je nanašal na pripravljalni narok, kjer sta bili stranki pozvani k sklenitvi sodne poravnave. V tem delu je sodišče utemeljeno, skladno s sedmim odstavkom 279.c člena ZPP javnost izključilo.2 Ker poravnava ni bila sklenjena, je sodišče nato sklenilo, da se opravi prvi narok za glavno obravnavo. V tem delu postopka pa javnost ni bila izključena.

7. Zakon o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju: ZSVarPre)3 v prvem odstavku 33. člena določa, da se ne glede na določbe tega poglavja, lahko samski osebi oziroma družini kot posebna oblika denarne socialne pomoči dodeli izredna denarna socialna pomoč, če se ugotovi, da se je samska oseba ali družina iz razlogov, na katere ni mogla ali ne more vplivati, znašla v položaju materialne ogroženosti oziroma če izkazuje izredne stroške, ki so vezani na preživljanje, ki jih z lastnim dohodkom ali lastnim dohodkom družine ne more pokriti. V drugem odstavku 34. člena ZSVarPre pa je nadalje določeno, da je upravičenec do izredne denarne socialne pomoči dolžan prejeto pomoč porabiti za namen, za katerega mu je bila dodeljena. V četrtem odstavku istega člena pa je med drugim določeno, da če se iz predloženih dokazil o porabi ugotovi, da pomoč ni bila namensko porabljena, v tem primeru oseba, ki ji je bila dodeljena izredna denarna socialna pomoč, do le-te ni upravičena 14 mesecev po mesecu prejema izredne denarne socialne pomoči, razen v primeru vložitve nove vloge za izredno denarno socialno pomoč zaradi naravne nesreče ali višje sile.

8. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje in pa iz listin v spisu izhaja, da je bila tožniku z odločbo št. ... z dne 9. 2. 2022 priznana izredna denarna socialna pomoč v enkratnem znesku v višini 200,00 EUR za letna oblačila in obutev za otroke. Že v izreku te odločbe je bil tožnik opozorjen na dolžnost porabe prejete pomoči za namen, za katerega je bila dodeljena, nadalje na dolžnost predložitve dokazil o namenski porabi sredstev v zakonsko določenih rokih ter na posledice opustitve teh dolžnosti. Tožnik je v roku pristojnemu organu predložil dokazila o porabi. Gre za račune podjetja B. d. d. in C. d. d. in sicer za nakup hrane. Da je s prejeto izredno denarno socialno pomočjo nakupil hrano med strankama niti ni sporno.

9. Iz odločbe povsem jasno izhaja, da je bila izredna denarna socialna pomoč namenjena za izredne stroške, ki jih družina ne more pokriti. Ni pa bila namenjena osnovnim življenjskim potrebščinam (nakupu hrane). Pri tem ni bistveno, da je tožnik v vlogi za priznanje izredne denarne socialne pomoči omenil tudi nakup hrane. Bistveno je, kaj je v zvezi z njegovo vlogo odločil pristojni upravni organ. Tožnik je bil tudi že prejemnik izredne denarne socialne pomoči in mu je bil tako znan postopek ter tudi kakšne so njegove obveznosti, kot to pravilno navaja sodišče prve stopnje. Za nakup hrane so namreč namenjena sredstva denarne socialne pomoči, katere prejemnik je tožnik.

10. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe o kršitvi predpisov, ki jih v pritožbi navaja tožnik. Pritožbeno sodišče je že v drugi zadevi, ki jo omenja tudi sodišče prve stopnje4 poudarilo, da gre pri izredni denarni socialni pomoči za namenska sredstva. V tem primeru je sankcija za nenamensko porabo prejetih sredstev ali nepravočasno predložitev dokazil o namenski uporabi, stroga. Takšna zakonska ureditev je v skladu s pravno naravo te pravice in ne pomeni prekomernega posega zakonodajalca v možnost ponovne pridobitve istovrstne denarne dajatve. Ker tožnik izredne denarne socialne pomoči ni porabil za namen, za katerega mu je bila dodeljena in tudi ni izkazal drugih okoliščin določenih v že citiranem 34. členu ZSVarPre, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih odločb tožene stranke.

11. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 2 V 279.c členu ZPP je določeno, da na delu pripravljalnega naroka, ki se nanaša na sklepanje sodne poravnave, je javnost izključena. 3 Ur. l. RS, št. 61/2010. 4 Glej Psp 75/2015 z dne 7. 5. 2015.