Jedro

Pritožbeno sodišče ne more slediti pritožbenemu ugovoru, da bi se moralo sodišče poglobiti v okoliščine postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Slednje zapade v spor o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki ga je tožnica vodila pred delovnim sodiščem. Upoštevajoč dejstvo, da je tožnici delovno razmerje prenehalo 9. 9. 2021, je za vodenje socialnega spora o začasni nezmožnosti za delo od 10. 10. 2021 do 6. 4. 2022 odpadla pravna podlaga. Kljub temu pritožbeno sodišče izpostavlja, da bo tožnica imela možnost, da na podlagi pravnomočne odločitve v delovnem sporu o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi predlaga obnovo postopka pri tožencu glede izpodbijane odločitve v tem sporu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločbe toženca št. ... z dne 29. 11. 2021 in odločbe št. ... z dne 21. 10. 2021 v delu zaključka začasne nezmožnosti za delo z dnem 9. 10. 2021 ter na ugotovitev, da je tožnica od 10. 10. 2021 do 6. 4. 2022 začasno nezmožna za delo zaradi bolezni.

2. Zoper takšno sodbo se pritožuje tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da sodišče pritožbi ugodi, sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Izpodbijani odločbi toženca sta si v delu glede zaključka začasne nezmožnosti (9. 10. 2021 in 12. 10. 2022) nasprotujoči, čeprav je bilo odločeno na osnovi istega specialističnega zdravniškega mnenja z dne 17. 8. 2021. Sodišče je to spregledalo in se v mnenje specialista ni poglobilo. Napačno je naveden datum zdravniškega pregleda in datum zdravniškega potrdila. Še danes je nezmožna za delo, kar potrjujejo zdravniška potrdila. ZRSZ jo vodi kot osebo, ki je začasno nezmožna za delo, brez možnosti nudenja pomoči pri iskanju nove zaposlitve. Bivši delodajalec je uničil njeno aktivno življenje, eksistenco, dostojanstvo in zdravje. Sodba ima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti. Ni podan konkretni razlog, zakaj je bil zavrnjen predlog toženca za dopolnilno mnenje zdravstvene komisije. Sodišče ni upoštevalo svojega zapisnika, da bo predvidoma vpogledalo vse listine v sodnem in upravnem spisu ter po potrebi izvedlo druge dokaze in drugi narok, saj je zadevo zaključilo. Že v pritožbi zoper prvostopno odločbo je tožnica pojasnila, da je njena bolezen povezana z delovnim mestom. Tožnica ni bila v bolniškem staležu in je vestno opravljala svoje delo po navodilih delodajalca. Na možnost poklicne bolezni opozori ZPIZ, ki je v tožničinem primeru lastnik sklad A., kjer je bila tožnica zaposlena več kot 30 let. Toženec v postopku odjave zavarovanke iz obveznega zavarovanja ni preveril dejanskega stanja niti pri ZPIZ, tožničinemu osebnem zdravniku, medicini dela, delavskemu zaupniku ali delovni inšpekciji. Če bi preveril ali če bi to storilo sodišče, bi ugotovilo, da je bila tožnica pri medicini dela na pregled naročena 11. 12. 2020. Dva dni pred tem, pa ji je bila preko detektiva vročena odpoved delovnega razmerja brez utemeljitve poslovnih razlogov. Toženec se ni prepričal ali se je delodajalec ob odjavi posvetoval z delavskim zaupnikom in ali ima ustrezno izdelane ocene tveganja in izjavo o varnosti. Sodišče je napačno ugotovilo, da je tožnica do bolniškega staleža upravičena le do 9. 10. 2021. Zanemarjena je vsa medicinska dokumentacija, kjer so opisane okoliščine, doživljanje in zdravljenje. Prijavno odjavna služba zatrjuje, da je tožnici delovno razmerje prenehalo 9. 9. 2021 in s tem obvezno zdravstveno zavarovanje na tej podlagi, kar je sodišče upoštevalo in pri tem opustilo uporabo 6. in 114. člena ZDR-1. Kot pravno podlago je uporabilo zgolj ZZVZZ in Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja, pri tem pa prezrlo pravno podlago ZDR-1. Sodišče ni upoštevalo, da je toženec tožnico kljub njeni starosti in nepojasnjenim razmeram odjavil iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in ogrozil njeno socialno varnost, ker ni preveril ali delodajalec v delovnem procesu zagotavlja varnost in zdravje pri delu delavcem in izpolnjuje druge pogoje za krepitev zdravja delavcev. Prezrto je dejstvo, da je delodajalec zaposlil tri mlajše osebe, trem starejšim delavcem pa je odpovedal pogodbo o zaposlitvi. Tožnica ni zaposljiva oseba, kar potrjuje obvestilo ZRSZ z dne 9. 12. 2021. Spregledan je vzrok za nastanek bolezni tožnice in nedopustno povezan s sporom priznanja bolniškega staleža in nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi in prenehanju delovnega razmerja. Tožnica je na zaslišanju pojasnila, da sodba ni pravnomočna, pravočasno pa je tožnica podala zahtevek za ugotavljanje poklicne bolezni, drugi deležniki niso sodelovali. Napačen je zaključek toženca in sodišča, saj je tožnica še danes nezmožna za delo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) je pritožbeno sodišče preizkusilo sodbo v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, po uradni dolžnosti pa pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7 in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

5. Pritožnica ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost zavrnilne sodbe izdane ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. Sodba je utemeljena z odločilnimi dejanskimi in pravno pravilnimi razlogi.

6. Predmet sodne presoje je dokončna odločba toženca št. ... z dne 29. 11. 2021 in odločbe št. ... z dne 21. 10. 2021, s katerima je bilo odločeno o tožničini začasni nezmožnosti za delo od 21. 8. 2021 do 9. 10. 2021. V pritožbenem postopku je ostalo sporno, ali je tožnica začasno nezmožna za delo še v obdobju od 10. 10. 2021 do 6. 4. 2022. 7. Pritožbeno sodišče ne more slediti pavšalnemu pritožbenemu ugovoru o absolutno bistveni kršitvi določb postopka, ki niso določno navedeni. Sodišče se je opredelilo do vseh navedb in izvajanj, ki so za razsojo zadeve odločilna. Sodišče je v 5. točki obrazložitve poudarilo, da je v tem sporu za razsojo zadeve edino pravno relevantno dejstvo, da je tožnici 9. 9. 2021 prenehalo delovno razmerje ter posledično obvezno zdravstveno zavarovanje na tej podlagi. Pravilno je razlogovanje, da sodišče v tem postopku nima podlage po vsebini voditi spora in ugotavljati ali je tožnica začasno nezmožna za delo v obdobju od 10. 10. 2021 do 6. 4. 2022. Posledično so neutemeljeni ostali pritožbeni ugovori glede tožničinega zdravstvenega stanja.1

8. Neutemeljen je pritožbeni ugovor glede neobrazloženosti zavrnitve dokaznega predloga za zaslišanje predsednika zdravstvene komisije. Sodišče je v 3. točki zavrnitev tega dokaznega predloga ustrezno obrazložilo. Skladno z zakonsko obvezo je sodišče izdelalo tudi program vodenja postopka. Zakon pri oblikovanju vsebine in obsega programa vodenja postopka omogoča precejšnjo fleksibilnost, upoštevaje zapletenost glede pravnih in dejanskih vprašanj. Pred odločitvijo je sodišče pravilno vpogledalo, proučilo in dokazno ocenilo dokumentacijo v listinah sodnega spisa z vsemi prilogami.2 Sodišču pri odločitvi, ali bo vnaprej določilo datume narokov ostaja precej maneverskega prostora.3

9. Pritožbeno sodišče ne more slediti pritožbenemu ugovoru, da bi se moralo sodišče poglobiti v okoliščine postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi.4 Slednje zapade v spor o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki ga je tožnica vodila pred delovnim sodiščem. Upoštevajoč dejstvo, da je tožnici delovno razmerje prenehalo 9. 9. 2021,5 je za vodenje socialnega spora o začasni nezmožnosti za delo od 10. 10. 2021 do 6. 4. 2022 odpadla pravna podlaga, kar je sodišče argumentirano obrazložilo v 6. in 7. točki obrazložitve sodbe, s katero pritožbeno sodišče v celoti soglaša. Kljub temu pritožbeno sodišče izpostavlja, da bo tožnica imela možnost, da na podlagi pravnomočne odločitve v delovnem sporu o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, predlaga obnovo postopka pri tožencu glede izpodbijane odločitve v tem sporu.6

10. Ostala pritožničina razlogovanja v tem sporu ne morejo imeti pravne teže, izpodbijana odločitev je pravilna, zaradi česar je potrebno pritožbo na podlagi 353. člena ZPP zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

1 Napačno navedeni datumi, zatrjevanje o napačno navedenih datumih zdravniških potrdil. 2 Dokazni sklep. 3 Če bo sodišče med postopkom svoje pravno naziranje spremenilo, bo predsednik senata temu primerno lahko spremenil tudi program vodenja postopka. Nanj predsednik senata ni vezan. 4 Kakšne so bile dejanske razmere pri tožničinem bivšem delodajalcu, kako je bilo organizirano delo, ali so bili podani pogoji za ugotavljanje poklicne bolezni tožničinem delodajalcu. 5 In s tem obvezno zdravstveno zavarovanje. 6 Če bo podana podlaga za to.