Jedro

Zoper sklep, izdan na drugi stopnji, s katerim je pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne ali se predlogu za izvršbo ugodi, je dovoljena revizija pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja pravdni postopek. Zakonodajalec je s tem revizijo v izvršilnih postopkih omejil le na točno določene sklepe. Zoper ostale sklepe, izdane v postopkih izvršbe in zavarovanja, revizija (še vedno) ni dovoljena.

Postopek, v katerem sodišče odloča o razveljavitvi (neutemeljenega) potrdila o izvršljivosti, je po svoji naravi postopek, ki se začne po tem, ko je sodna odločba o glavni stvari postala pravnomočna. Odločba sodišča druge stopnje, izdana v postopku odločanja po 42. členu ZIZ, ni sklep, s katerim se je postopek pravnomočno končal v smislu prvega odstavka 384. člena ZPP. Ta določa, da lahko stranke vložijo revizijo zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerimi je bil postopek pravnomočno končan.

Izrek

Predlog za dopustitev revizije se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrnilo predlog dolžnikov za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi, ki ga je v tej zadevi izdalo Okrajno sodišče v Velenju dne 19. 4. 2021. Odločilo je, da morajo dolžniki upniku povrniti njegove stroške postopka v znesku 671,97 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbe dolžnikov in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

3. Zoper navedeni sklep sodišča druge stopnje dolžniki vlagajo predlog za dopustitev revizije in predlagajo, naj Vrhovno sodišče dopusti revizijo glede štirih vprašanj.

4. Predlog ni dovoljen.

5. V skladu s prvim odstavkom 10. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) je zoper sklep, izdan na drugi stopnji, s katerim je pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne ali se predlogu za izvršbo ugodi, dovoljena revizija pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja pravdni postopek. Zakonodajalec je s tem revizijo v izvršilnih postopkih omejil le na točno določene sklepe. Zoper druge sklepe, izdane v postopkih izvršbe in zavarovanja, revizija (še vedno) ni dovoljena. Sklep, izdan v obravnavani zadevi, ne spada med tiste, glede katerih bi bila revizija dovoljena. Če revizija ni dovoljena, pa je ni mogoče niti dopustiti.

6. Poleg tega je bilo v sodni praksi že pojasnjeno, da je postopek, v katerem sodišče odloča o razveljavitvi (neutemeljenega) potrdila o izvršljivosti (drugi odstavek 42. člena ZIZ), po svoji naravi postopek, ki se začne po tem, ko je sodna odločba o glavni stvari postala pravnomočna.1 Odločba sodišča druge stopnje, izdana v postopku odločanja po 42. členu ZIZ, torej niti ni sklep, s katerim se je postopek pravnomočno končal v smislu prvega odstavka 384. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).2 Ta določa, da lahko stranke vložijo revizijo zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerimi je bil postopek pravnomočno končan. Ker izpodbijani sklep, kot rečeno, to ni, revizije ne bi bilo mogoče dopustiti tudi po tem kriteriju.

7. Iz navedenih razlogov je Vrhovno sodišče predlog zavrglo (377. člen v zvezi s prvim odstavkom 367.b člena ZPP in 15. členom ZIZ).

8. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu vrhovnih sodnikov, ki so navedeni v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Potrdilo o pravnomočnosti ni posamičen akt, s katerim bi bilo odločeno o pravici ali dolžnosti posameznika. Pravnomočnost oziroma izvršljivost sodne (ali upravne) odločbe je dejstvo, ugotovitev obstoja tega dejstva pa predstavlja potrdilo o pravnomočnosti oziroma izvršljivosti. 2 Prim. odločbe VSRS: sklep II Ips 180/2010 in sklepi II DoR 446/2019, II DoR 245/2021, VIII DoR 83/2022 ter drugi.