Jedro

Ob izdaji sklepa o nadaljevanju izvršilnega postopka prvostopno sodišče presoja le obstoj formalnih pogojev za nasledstvo v postopku, ne da bi se spuščalo v vsebinsko presojo, ali dedič sporno zadevo sploh pozna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Upnica sama nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se izvršba, prekinjena z dnem 4.6.2000, nadaljuje z vstopom nove upnice K.K., ki prevzame izvršbo v stanju, kakršno je ob vstopu.

Proti sklepu se je pravočasno pritožil dolžnik. Sodišču druge stopnje predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi. Pravi, da o nastalem problemu ne more razpravljati z dedinjo K.K., saj ne pozna situacije, zaradi katere je nastal sporni problem. Pojasnjuje, da računa za sodelovanje na sejmu v Slovenj Gradcu ni plačal, ker na sejmu ni sodeloval. Račun je ostal odprt le zaradi administrativne napake. Na njegovem sejemskem mestu je bila velikanska luža, ki je ovirala dostop strankam do prikolice. Zato se je z gospodom K. dogovoril, da bo sejem zapustil. Poudarja, da brez dogovora sejma sploh ne bi mogel zapustiti, saj je bil sejemski prostor zavarovan z ograjo in varnostno službo.

Upnica je na pritožbo odgovorila, vendar sodišče druge stopnje njenega odgovora ni upoštevalo in ji zanj tudi ni priznalo priglašenih stroškov, saj se v pritožbenem postopku proti sklepu določbe Zakona o pravdnem postopku - ZPP o odgovoru na pritožbo, ne uporabljajo (366. člen ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ).

Pritožba ni utemeljena.

Sklep o nadaljevanju prekinjenega izvršilnega postopka z dediči umrlega upnika je procesni sklep, s katerim sodišče odloči o tem, s kom in kdaj se nadaljuje izvršilni postopek, ki je bil prekinjen zaradi smrti stranke. Za izdajo tega sklepa zadošča, da je oseba, s katero je v takem primeru dovoljeno nadaljevanje postopka, s sklepom o dedovanju iz 214. člena Zakona o dedovanju ugotovljena in razglašena za dediča in da jo je sodišče pozvalo, da prevzame postopek (3. odst. 24. člena in 37. člen ZIZ, 1. odst. 208. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ob izdaji sklepa o nadaljevanju postopka prvostopno sodišče torej presoja le obstoj formalnih pogojev za nasledstvo v postopku, ne da bi se spuščalo v vsebinsko presojo, ali dedič sporno zadevo sploh pozna. Rešitev vprašanja o morebitni neutemeljeni izstavitvi spornega računa, na kar se sklicuje pritožnik, zato ni predmet odločanja sodišča ob izdaji sklepa o nadaljevanju izvršbe. Glede na nesporno dejstvo, da je K.K. dedinja pokojnega F.K. (kar je razvidno tudi iz pravnomočnega sklepa o dedovanju C3), to torej zadostuje, da se izvršilni postopek nadaljuje z njo kot upnico.

Izpodbijani sklep je sodišče druge stopnje preizkusilo še glede kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pri tem je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo nobene izmed navedenih bistvenih kršitev določb postopka in je pravilno uporabilo materialno pravo.

Zato je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje, na podlagi

2. tč. 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ potrdilo.