Jedro

Ni se moč strinjati s pritožnikom, da je obstoj neodložljivih službenih obveznosti pravnih oseb, kakršna je tožeča stranka in ki jih direktor (pravne osebe) opravlja v imenu in za račun stranke, splošno znano dejstvo, ki sodi v okvir poslovanja pravne osebe. Da gre prav za neodložljive službene obveznosti je stranka dolžna izkazati oziroma vsaj konkretno zatrjevati in utemeljiti.

Ob povedanem se pritožbeno sodišče strinja z zaključki prvostopnega sodišča, da tožena stranka ni izkazala, da bi prav plačilo takse za nasprotno tožbo v znesku 51.000,00 SIT glede na to, da znesek neporavnavanih obveznosti ne presega bistveno običajnih prilivov tožeče stranke, ogrozilo njeno dejavnost.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke po nasprotni tožbi (v nadaljevanju tožeče stranke) za oprostitev plačila sodnih taks.

Tožeča stranka je proti sklepu pravočasno vložila pritožbo, iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je s sklepom opr.št. I Cpg 1065/2004 z dne

11.2.2005 ugodilo pritožbi tožeče stranke zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr.št. I Pg 292/2004 z dne 26.11.2004, s katerim je le-to zavrnilo njen predlog za oprostitev plačila sodnih taks, ker je ugotovilo, da prvostopno sodišče ni ugotavljalo, katere obveznosti, kako in na kakšnih podlagah tožeča stranka poravnava in v zvezi s tem, ali dosedanji prilivi, upoštevaje njene neporavnane obveznosti, omogočajo tudi plačilo takse za nasprotno tožbo (in ostalih taks). Prvostopnemu sodišču je naložilo, naj zaradi ugotovitve zgoraj navedenih odločilnih dejstev zasliši direktorja tožeče stranke.

Ne drži trditev pritožnika, da prvostopno sodišče ni upoštevalo navodil pritožbenega sodišča, saj je razpisalo narok za obravnavanje predloga za oprostitev plačila sodnih taks prav zaradi izvedbe dokaza z zaslišanjem zakonitega zastopnika tožeče stranke, ter na narok zakonitega zastopnika tudi pravilno vabilo. Res je zakoniti zastopnik tožeče stranke prosil za preložitev naroka, a sodišče predlogu utemeljeno ni ugodilo, saj je pravilno ocenilo, da zgolj pavšalno zatrjevanje neodložljivih službenih obveznosti ni opravičljiv razlog za preložitev naroka. Ni se moč strinjati s pritožnikom, da je obstoj neodložljivih službenih obveznosti pravnih oseb, kakršna je tožeča stranka in ki jih direktor (pravne osebe) opravlja v imenu in za račun stranke, splošno znano dejstvo, ki sodi v okvir poslovanja pravne osebe. Da gre prav za neodložljive službene obveznosti je stranka dolžna izkazati oziroma vsaj konkretno zatrjevati in utemeljiti. Pritrditi je sicer pritožniku, da je bil namen naroka prav v tem, da se zasliši direktorja tožene stranke, ki pa ga je le-ta predlagala v dokaz trditev, da ni zmožna plačati sodnih taks.

Dokazovanje teh dejstev pa je podvrženo pravilom Zakona o pravdnem postopku o trditvenem in dokaznem bremenu. Dokazno breme za te trditve je na tožeči stranki. V kolikor predlaganega dokaza z zaslišanjem zakonitega zastopnika ni moč izvesti, ker le-ta na narok ne pristopi, sodišče odloči o predlogu na podlagi dokazov, s katerimi razpolaga (162. člen ZPP), kot je to pravilno storilo prvostopno sodišče.

Pritožbeno sodišče soglaša z oceno prvostopnega sodišča, da listine, s katerimi razpolaga, ne dajejo zadostne opore za zaključek, da tožena stranka ne more zagotoviti sredstev za plačilo takse z nasprotno tožbo (in ostalih taks) oziroma, da jih ne more zagotoviti v za to predvidenem zakonskem roku, ne da bi s tem ogrozila svojo dejavnost, saj listine v spisu izkazujejo, da prilive prihodkov ima, da določene obveznosti poravnava, na dan pred sestavitvijo obrazca BON 2 - podatki o plačilni sposobnosti, to je na dan 5.4.2005 pa ni imela dospelih neporavnavanih obveznosti. Ob povedanem se pritožbeno sodišče strinja z zaključki prvostopnega sodišča, da tožena stranka ni izkazala, da bi prav plačilo takse za nasprotno tožbo v znesku

51.000,00 SIT glede na to, da znesek neporavnavanih obveznosti ne presega bistveno običajnih prilivov tožeče stranke, ogrozilo njeno dejavnost.

Pritožbeno sodišče je ob povedanem pritožbo tožene stranke zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. odstavek 365. člena ZPP).