Jedro

Če tožba ne vsebuje vsega, kar mora vsebovati po določbi 186. člena ZPP/77, sodišče ne more meritorno odločati o takšni tožbi, temveč mora v individualnem delovnem sporu takšno vlogo vrniti tožnici v popravo in določiti rok, do katerega jo mora znova vložiti. Če se tožba vrne sodišču brez popravka oz. dopolnitve, pa mora sodišče povabiti stranko, ki je fizična oseba in je ne zastopa odvetnik ali sindikalni predstavnik in ji pomagati vlogo popraviti oz. dopolniti. Če sodišče vsebinsko odloči o zahtevku, ki ni sklepčen (ne vsebuje višine terjatve, datuma zapadlosti, teka zamudnih obresti, itd.), sodbe ni mogoče preizkusiti, saj je izrek nerazumljiv.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevek tožeče stranke za izplačilo osebnega dohodka, ki ga je določala kolektivna pogodba z zamudnimi obrestmi, za izplačilo regresa za letni dopust, v višini, kot jo določa "sindikalna lista" za leto 1993, s pripadajočimi obrestmi in za povračilo stroškov prevoza na delo s pripadajočimi obrestmi, vse v 8 dneh pod izvršbo. Zavrnilo je tudi zahtevek tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje prvostopne sodbe dalje do plačila. Zoper tako sodbo se je pravočasno pritožila tožeča stranka, smiselno zaradi vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi najprej navaja, da se dne 10.2.1999 ni mogla udeležiti ustne obravnave zaradi velike količine zapadlega snega. Svojo odsotnost je telefonično opravičila, vremenskih razmer pa sodišče ni upoštevalo in je opravilo glavno obravnavo. Sodišče je verjelo neargmentiranim navedbam samostojnega podjetnika in na podlagi tega zavrnilo njen zahtevek. Predlaga, da pritožbeno sodišče ponovno prouči njen zahtevek. Pritožba je utemeljena. V zvezi z navedbami v pritožbi, da je sodišče nepravilno opravilo glavno obravnavo v odsotnosti tožnice, ki se obravnave ni mogla udeležiti zaradi velike količine novozapadlega snega (kar je tudi telefonično sporočila sodišču), pritožbeno sodišče ugotavlja, da s takim postopanjem sodišče prve stopnje ni bistveno kršilo določb pravdnega postopka. V skladu z določbo 295. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP/77 - Uradni list RS, št. 4/77 - 27/90) se obravnava vseeno opravi, tudi če na kakšen narok ne pride tožnik ali toženec, pri tem pa ne gre za prvi narok za glavno obravnavo. Narok z dne 10.2.1999 nesporno ni bil prvi narok za glavno obravnavo v tej zadevi, saj je bil prvi narok za glavno obravnavo dne 12.6.1996. Sodišče prve stopnje se je zato pravilno odločilo, da narok opravi v odsotnosti obeh pravdnih strank. Tudi iz podatkov spisa ni razvidno, da bi tožnica kakorkoli opravičevala svojo odsotnost pred obravnavo, zato pritožba v tem delu ni utemeljena. Če pa je tožnica menila, da so obstajale okoliščine, ki so ji onemogočile prihod na narok, bi morala skladno z določbo 117. člena ZPP/77 v petnajstih dneh predlagati vrnitev v prejšnje stanje, česar pa ni storila. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnica ni dokazala svojih trditev, zato je skladno s pravili o dokaznem bremenu tožbeni zahtevek zavrnilo. Takšna odločitev je najmanj preuranjena. V okviru preiskusa izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti, v skladu z določbo 2. odstavka 365. člena ZPP/77, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopno sodišče odločalo na podlagi tožbe oz. zahtevka, ki ni bil sklepčen oz. ni vseboval vsega, kar mora tožba vsebovati po določbi 186. člena ZPP/77. Tožba ne vsebuje določenega zahtevka glede glavne stvari in stranskih terjatev. Iz zahtevka ne izhaja niti obdobje, za katerega tožnica zahteva plačo, niti višina denarne terjatve, datum zapadlosti posameznih terjatev, tek zamudnih obresti itn. Kadar sodišče vsebinsko odloča o takem zahtevku, sodbe ni mogoče preskusiti, saj je izrek nerazumljiv, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka po 13. točki 2. odstavka 354. člena ZPP/77. Zato bi moralo sodišče postopati po določbi 17. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Uradni list RS, št. 19/94 in 20/98) in nerazumljivo vlogo vrniti tožnici v popravek in določiti rok, do katerega jo mora znova vložiti. Če se tožba vrne sodišču brez popravka oz. dopolnitve, pa mora sodišče povabiti vložnika, ki je fizična oseba in ga ne zastopa odvetnik ali sindikalni predstavnik, in mu pomagati vlogo popraviti oz. dopolniti. Če se vložnik neopavičeno ne odzove, čeprav je bil pravilno povabljen, sodišče postopa po določbah o ravnanju z nepopolnimi vlogami. S tem, ko je sodišče tožnico le z dopisom pozvalo, da tožbo popravi, ni ravnalo skladno z določbo 17. člena ZDSS. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 1. odstavka 369. člena ZPP/77 sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V novem postopku naj sodišče ravna skladno z določbami o nepopolnih vlogah, ter po eventualni popravi tožbe tudi vsebinsko presodi o zadevi. Pritožbeno sodišče je na podlagi 1. odstavka 498. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP/99 - Uradni list RS, št. 26/99) uporabilo določbe ZPP/77, ki se je pred uveljavitvijo novega ZPP/99 smiselno uporabljal kot predpis Republike Slovenije v skladu z določbo 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).