Jedro

Tožnica ima v skladu z določbami materialnega prava pravico zahtevati že solastnino na skupnem premoženju.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana zavrnilna zamudna sodba se r a z v e l j a v i in vrne zadeva sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je že drugič izdalo zavrnilno zamudno sodbo z obrazložitvijo, da je tožba nesklepčna. Tožnica zahteva, da se ugotovi, da je lastnica do 1/2 stanovanjske hiše v D., stoječe na parc. št. 174, vl.št. 37 k.o. R. Ker pa v tožbi zatrjuje, da je bila hiša zgrajena tekom zakonske zveze s tožencem in spada v skupno premoženje, ne more tožiti na ugotovitev solastnine. Skupna lastnina in solastnina sta dva različna pravna režima.

Zoper sodbo se pritožuje tožnica po pooblaščencu. Opozarja na obrazložitev sklepa Višjega sodišča v Kopru v zadevi I Cp 889/2006, s katerim je pritožbeno sodišče odločalo o pritožbi zoper sodbo P in v 2. odst. na drugi strani sklepa izrecno povedalo, da zahtevku, kot je bil postavljen, ni moč očitati nesklepčnosti. Sodišču prve stopnje je bilo z razveljavitvenim sklepom naloženo, da le še presodi, ali so izpolnjene druge predpostavke za izdajo zamudne sodbe in ne se ponovno spuščati v že razčiščena vprašanja. Zato tožnica predlaga ponovno razveljavitev in novo sojenje v zadevi.

Pritožba je utemeljena.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe se sodišče prve stopnje brez potrebe sklicuje na sklep pritožbenega sodišča, ko je obravnavalo Višje sodišče v Kopru pritožbo zoper sklep o zavrnitvi začasne odredbe. Moralo pa bi v skladu s 362. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) obravnavati vsa vprašanja, na katera je opozorilo sodišče druge stopnje v sklepu z dne 12.6.2007, ko je razveljavilo pred tem izdano zavrnilno zamudno sodbo. V tem sklepu je pritožbeno sodišče pojasnilo, da tožba ni nesklepčna. Tožnica v tožbi zatrjuje, da spada predmetna hiša v skupno premoženje zakoncev. Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da s temi navedbami zatrjuje nastanek skupnega premoženja. Vendar v nadaljevanju tožnica v tožbi navaja tudi, da sta deleža zakoncev na skupnem premoženju enaka in iz tega izvaja, da je solastnica do 1/2. V skladu s to navedbo je postavila zahtevek na ugotovitev solastnine do 1/2 . Zahtevek zato ni nesklepčen, saj izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi. Drži, da sta skupna lastnina in solastnina dva različna pravna režima. Glede premoženja zakoncev velja pri nas režim skupne lastnine. Vendar pa se lahko že med tekom zakonske zveze skupno premoženje zakoncev razdeli sporazumno ali na zahtevo enega ali drugega zakonca (2. odst. 58. člena ZZZDR). Tožnica ima zato v skladu z določbami materialnega prava pravico zahtevati že solastnino na skupnem premoženju. Ker bi v primeru sporazumne delitve (torej določitve deleža na skupnem premoženju) moral sporazum med zakoncema izpolnjevati posebno obličnost (ki je predpisana med drugim tudi zaradi varovanja interesov upnikov zakoncev), mora tudi sodišče pri izdaji zamudne sodbe po členu 318. člena ZPP paziti tudi na to, da se z zahtevkom, ki ga uveljavlja eden od zakoncev proti drugemu, sploh če je zoper toženca kot samostojnega podjetnika v teku stečajni postopek, ne bi izigrali upniki, da torej gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati. Zato je pritožbeno sodišče v razveljavitveni odločbi sodišču prve stopnje naložilo, da mora presoditi, ali so izpolnjeni drugi pogoji iz čl. 318 ZPP za izdajo zamudne sodbe, to je predvsem, ali morda ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati. Sodišče prve stopnje bi torej moralo v ponovljenem postopku preizkusiti obstoj tega pogoja, kar pa ni storilo, zato je zagrešilo kršitev postopka iz 362. čl. ZPP, na katero izrecno opozarja pritožba. Ta kršitev pa je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe (1. odst. 339. čl. ZPP), zato je pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje ponovno razveljavilo po 1. odst. 354. čl. ZPP ter vrnilo zadevo ponovno v nov postopek. V ponovljenem mora sodišče prve stopnje postopati tako, kot določa čl. 362 ZPP.