Jedro

Ker sodni izvedenec v zahtevku za plačilo nagrade in tudi v izvedenskem mnenju ni navedel, da je bilo potrebno zbiranje in preučevanje dodatne dokumentacije, in tudi ni navedel nobenih razlogov, da bi bilo takšno zbiranje potrebno, je pravilna odločitev, da se mu nagrada za zbiranje in preučevanje dodatne dokumentacije ne prizna.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom izvedencu specialistu internistu kardiologu odmerilo nagrado in povračilo stroškov za pisni izvid in mnenje v znesku 368,00 EUR. Nagrado je priznalo za študij spisa v obsegu nad 50 do 200 strani v znesku 72,00 EUR ter za pisno izdelavo zahtevnega izvida in mnenja v znesku 276,00 EUR. Ni pa ugodilo zahtevku izvedenca, da se mu nagrada prizna za zbiranje in proučevanje obsežne dodatne dokumentacije (od 100 do 200 strani) v znesku 92,00 EUR ter da se mu za pisno izdelavo zelo zahtevnega izvida in mnenja prizna nagrada v znesku 414,00 EUR.

Zoper sklep se je pritožil izvedenec in navedel, da je šlo za zelo zahtevno izvedensko mnenje, ki se je razlikovalo od mnenj prvo in drugostopenjske invalidske komisije. Za argumentacijo takšnega mnenja je potrebno veliko znanja in delovnih izkušenj. Doslej mu sodišča niso zavrnila predloga ocene zahtevnosti izvedenskega mnenja. Zahtevnosti ni mogoče ocenjevati le z obsežnostjo spisa, saj izdelava mnenja zahteva posebno medicinsko strokovno usposobljenost. Študij medicinske dokumentacije je potrebno posebej nagraditi, ne glede na to ali je bila priložena k spisu. Doslej njegova zahteva, da se prizna nagrada za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije, ni bila zavrnjena.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo obseg in zahtevnost opravljenega izvedenskega dela ter zahtevnost podanega izvida in mnenja ter pravilno uporabilo določbe Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Ur. l. RS, št. 88/2010, v nadaljevanju: Pravilnik).

V izreku sklepa o postavitvi izvedenca je sodišče dne 28. 3. 2011 določilo, da na podlagi razpoložljive medicinske dokumentacije v sodnem in upravnem spisu, po potrebi pa tudi druge medicinske dokumentacije in po osebnem pregledu tožnika poda mnenje, ali je pri tožniku do izdaje dokončne odločbe dne 30. 3. 2010 nastala invalidnost v smislu 60. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami). Izvedencu je tudi naložilo, naj mnenje obrazloži ter ga pisno predloži sodišču in priloži specificiran ter obrazložen stroškovnik za opravljeno delo.

Iz izvedenskega mnenja izhaja, da je izvedenec mnenje podal le na podlagi preučitve sodnemu spisu priložene medicinske dokumentacije, ni pa niti zahteval in tudi ne proučeval dodatne dokumentacije v zvezi s tožnikovim zdravstvenim stanjem. Pravilnik v 48. členu in 49. členu v tarifi za vrednotenje izvedenskega oziroma cenilskega dela loči med študijem spisa, pri čemer se po drugem odstavku 48. člena Pravilnika upoštevajo tudi priloge, ki jih je potrebno preučiti za izdelavo izvida in mnenja, posebej pa je določena nagrada za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije, torej dokumentacije, ki v sodnem spisu ni priložena. Ker izvedenec v zahtevku za plačilo nagrade in tudi v izvedenskem mnenju ni navedel, da je bilo potrebno zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije in tudi ni navedel nobenih razlogov, da bi bilo takšno zbiranje potrebno, sodišče prve stopnje pravilno ni ugodilo zahtevi za priznanje nagrade še za zbiranje in proučevanje obsežne dodatne dokumentacije, ker izvedensko delo tega ni obsegalo in v izvidu ter mnenju ali stroškovniku ni utemeljitve, da bi bila takšna dodatna aktivnost potrebna.

Sodišče je po prepričanju drugostopenjskega sodišča tudi pravilno ocenilo zahtevnost pisnega izida in mnenja. Izvedenec v zahtevi za nagrado ni navedel nobenih dejstev ali predlagala dokazov, iz katerih bi izhajalo, da je mnenje, upoštevajoč pravne standarde, potrebno oceniti kot zelo zahtevno. Izvedenec pravilno navaja, da je za izdelavo izvedenskega mnenja o zdravstveni zmožnosti oziroma invalidnosti zavarovanca potrebna medicinska strokovna usposobljenost, vendar gre za okoliščino, ki je že upoštevana pri vrednotenju zahtevnega mnenja. Za odstopanje od standarda zahtevnosti (bodisi navzgor ali navzdol) pa je po prepričanju sodišča potrebna posebna utemeljitev, iz katere bi izhajalo, da je bila za proučitev medicinske dokumentacije in za izdelavo mnenja potrebna posebna angažiranost izvedenca, opravljanje preiskav in analiz, študij strokovne literature, ustrezna posvetovanja z drugimi strokovnjaki in podobno. Kljub naročilu prvostopenjskega sodišča, da zahtevo za plačilo nagrade obrazloži, je sodišče prejelo enostaven obračun, brez posebne dodatne utemeljitve, da gre za zelo zahtevno mnenje. Utemeljitev zahtevnosti izvedenec navaja šele v pritožbi. To pomeni pritožbeno novoto, ki je sodišče druge stopnje, zaradi prepovedi navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov, brez dokaza, da niso mogla biti dejstva navedena in dokazi predloženi že sodišču prve stopnje, upoštevajoč določbo 366. v zvezi s 337. členom ZPP, ne sme upoštevati. Postavitev izvedenca je, upoštevajoč načelo materialne resnice in preiskovalno načelo iz 61. in 62. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004) v presoji sodišča in ni odvisna izključno od predlogov strank, zato morajo biti zahtevki za plačilo nagrade v socialnem sporu še posebej utemeljeni in obrazloženi, zlasti kadar gre za odstopanje od povprečnega standarda, obsega in zahtevnosti izvedenskega dela. Pravilna in popolna navedba razlogov za plačilo nagrade v povečanem znesku ali za določene storitve je pomembna, ker mora socialno sodišče že zaradi zakonske obveznosti, da stroške za izvedbo dokazov z izvedencem, ne glede na izid postopka, krije zavod, vsako odstopanje od povprečne zahtevnosti izvedenskega mnenja posebej obrazložiti.

Sklep sodišča prve stopnje je pravilen in zakonit, neutemeljeno pritožbo je sodišče druge stopnje na podlagi 366. v zvezi s 353. členom ZPP zavrnilo.