Jedro

Če je pritožbeno sodišče navedlo, da "bo treba natančneje ugotoviti, kaj konkretno je razdelitev trgovskega blaga predstavljala in povzročila", potem ni logično, zakaj sodbe ni v celoti razveljavilo - se pravi glede celotnega skupnega premoženja - (tudi glede kupnine od prodaje stanovanja). Ker se v tem delu razlogi izpodbijane sodbe logično ne izidejo, je ni mogoče preizkusiti. Zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

Reviziji se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne pritožbenemu sodišču v novo sojenje.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da imata v družbi F. d.o.o., vsaka od strank po eno polovico poslovnega deleža ter da sta solastnika premoženja te družbe vsak do ene polovice. Toženca je zavezalo, da mora tožnici izdati listino, na podlagi katere se bo lahko vpisala na njegovem poslovnem deležu do ene polovice. Ugotovilo je, da je spadalo v njuno skupno premoženje tudi enosobno stanovanje v stanovanjskem bloku v Domžalah, ter da mora toženec tožnici izplačati polovico prejete kupnine za to stanovanje v višini tolarske protivrednosti 16.617 EUR na dan plačila. Tožbeni zahtevek, da spadajo v skupno premoženje tudi vlaganja v prizidek stanovanjske hiše ... v skupni vrednosti 4.040.000 SIT, je zavrnilo ter tožencu naložilo, da mora tožnici povrniti 686.703 SIT pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22.10.2003. Pritožbeno sodišče je toženčevi pritožbi delno ugodilo in sodbo prve stopnje razveljavilo v delu, ki se nanaša na poslovni delež v družbi F. d.o.o. in v odločbi o stroških postopka, sicer pa je pritožbo zavrnilo in v nerazveljavljenem, a v izpodbijanem delu potrdilo sodbo prve stopnje. Soglaša s stališčem prvostopenjskega sodišča, da tožencu ni uspelo izpodbiti domneve iz prvega odstavka 59. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur. l. RS, št. 69/2004).

Zoper to sodbo je toženec vložil revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Navaja, da je bilo že v postopku pred sodiščem prve stopnje ugotovljeno, da sta se stranki dogovorili o delitvi dela skupnega premoženja ter da je na podlagi tega dogovora toženec tožnici izročil blago v knjigovodski vrednosti 18.354.509,78 SIT, katerega dejanska vrednost je bila 36.709.019,56 SIT. Izročil ji je tudi osebni avtomobil ter plačal najemnino za poslovni prostor. Tako je bila sklenjena sporazumna civilna delitev premoženja, na podlagi katere je tožnik toženki izplačal določen del skupnega premoženja. S civilno delitvijo je bil tako razdeljen vsaj del skupnega premoženja.

Pritožbeno sodišče je navedlo, da bi bila civilna delitev sicer možna, vendar da tožnica s takim stališčem ni soglašala. Iz izpodbijane sodbe ni razvidno, s katerim konkretnim stališčem naj ne bi soglašala. V tem delu je zato sodba nejasna, kar predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP). Pritožbeno sodišče je tako brez obravnave ugotovilo, da tožnica ni soglašala z delitvijo premoženja. Gre torej za nepooblaščeno spremembo dejanskega stanja na drugi stopnji, kar predstavlja bistveno kršitev postopka ter tudi kršitev ustavne pravice do enakega varstva pravic.

Pritožbeno sodišče je tudi samo ugotovilo, da ni jasno, kako opravljena sporazumna in delna civilna delitev vpliva na ugotovitev obsega skupnega premoženja in deležev na tem premoženju. Kljub temu pa sodbe prve stopnje ni v celoti razveljavilo. Toženec je opozarjal na dejstvo, da je tožnici izročil blago v vrednosti 36.709.019,56 SIT ter s tem tožnico v celoti izplačal (ter celo presegel izplačilo deleža na stanovanju). Do teh navedb se pritožbeno sodišče ni opredelilo.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožnici, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija je utemeljena.

Skupno premoženje si (bivša) zakonca ali zunajzakonska partnerja razdelita s t.i. delilno pogodbo. V skladu z načelom dispozitivnosti lahko zajema ne le celotno maso skupnega premoženja, temveč tudi samo njegov določen del. Zakonca oziroma zunajzakonska partnerja si tako lahko razdelita posamezno stvar ali pravico, del skupnega premoženja, ali pa celotno skupno premoženje. Enak princip velja za način delitve. Skupno premoženje si lahko razdelita tako, da si razdelita med seboj posamezne pravice (obligacijske in stvarnopravne), ki sestavljajo njuno premoženje, lahko pa si delita tudi posamezne predmete (stvari, terjatve). V tem primeru govorimo o fizični delitvi. Lahko pa celotno premoženje ali le njegov nerazdeljeni del prodata in si razdelita izkupiček (civilna delitev). Možen je tudi dogovor, da eden od njiju izplača delež drugega v denarju, prej skupno premoženje pa postane samo njegovo. Lahko pa se dogovorita, da bosta na določenem predmetu skupnega premoženja imela solastninsko pravico in določita njune idealne deleže. V konkretnem primeru sta si stranki razdelili del skupnega premoženja, kar je ugotovilo tudi pritožbeno sodišče (gl. zadnji odstavek na četrti strani izpodbijane sodbe). Kljub načelu pravne celovitosti skupnega premoženja se je zato spor omejil le na nerazdeljeni del skupnega premoženja - na poslovni delež in na kupnino od prodaje stanovanja v Domžalah. Revizijski očitek, da naj bi sodišče to spregledalo, oziroma, da naj bi ugotovilo, da tožnica ni soglašala z delitvijo premoženja, je zato neutemeljen. Prav tako očitek nepooblaščene spremembe dejanskega stanja. To, da tožnica s stališčem (da naj bi z izročitvijo zalog prejela "izplačilo" celotnega njenega deleža na skupnem premoženju) "očitno ne soglaša", je namreč res očitno. Sicer tožbe ne bi vložila. Razen tega je bila ta ugotovitev tudi razlog za razveljavitev.

Pritožbeno sodišče je namreč takoj za tem navedlo, da "...... zato bo treba natančneje ugotoviti, kaj konkretno je razdelitev trgovskega blaga predstavljala in povzročila". Prvi odstavek na peti strani izpodbijane sodbe je zato mogoče razumeti tudi tako, da tožnica ni soglašala s tem, da bi izročitev zalog družbe predstavljala delitev celotnega skupnega premoženja, zaradi česar je treba po mnenju pritožbenega sodišča "natančneje ugotoviti, kaj konkretno je razdelitev je trgovskega blaga predstavljala in povzročila". Ugotovitev, da "tožnica s takšnim stališčem očitno ne soglaša" bi bila lahko del konteksta tistega dela odločbe pritožbenega sodišča, s katerim je bila sodba prve stopnje razveljavljena (glede poslovnega deleža v družbi F.).

Vendar je toženec na prvem naroku po uveljavitvi ZPP (torej še pravočasno) navajal, "da je tožnica prejela najmanj že vrednost tistega, kar terja sedaj, saj tudi sama navaja v tožbi, da je prevzela trgovsko blago v skupni vrednosti 18.354.509,78 SIT, ob tem pa je potrebno poudariti, da je bila ta vrednost opredeljena po nabavni ceni, torej je bila vrednost blaga dejansko višja, vsaj do 50 %, kolikor znašajo maloprodajne cene za blago". V pritožbi je nato uveljavljal, da je tožnici plačal ta znesek poleg tega pa še najemnino, kar vse presega vrednost njenega deleža na skupnem premoženju. In če je pritožbeno sodišče mnenja, da bo treba natančneje ugotoviti, kaj konkretno je razdelitev trgovskega blaga predstavljala in povzročila, potem bi moralo razveljaviti sodbo v celoti. Čisto lahko se namreč izkaže, da je razdelitev trgovskega blaga povzročila to, kar zatrjuje toženec - likvidacijo (celotnega) skupnega premoženja. Če je torej pritožbeno sodišče navedlo, da "bo treba natančneje ugotoviti, kaj konkretno je razdelitev trgovskega blaga predstavljala in povzročila", potem ni logično, zakaj sodbe ni v celoti razveljavilo (se pravi glede celotnega skupnega premoženja - tudi glede kupnine od prodaje stanovanja v Domžalah). Toženec sicer ni izrecno zatrjeval, da bi tožnici trgovsko blago izročil kot izpolnitev prej sklenjenega sporazuma o delitvi skupnega premoženja, vendar je v odgovoru na tožbo navedel, da je "zato mnenja, da je tožnica že dobila svoj delež skupnega premoženja". Tožencu tako ni mogoče očitati, da ne bi zmogel odločilnega trditvenega bremena.

Revizija ima zato prav, da je izpodbijana sodba v tem pogledu protislovna. Če namreč ugotavlja, da tožnica ni soglašala s tem, da bi izročitev zalog družbe predstavljala delitev celotnega skupnega premoženja, in če je treba zato "natančneje ugotoviti, kaj konkretno je razdelitev trgovskega blaga predstavljala in povzročila", potem (ob že omenjenih toženčevih trditvah v odgovoru na tožbo) ni jasno, zakaj pritožbeno sodišče sodbe prve stopnje ni v celoti razveljavilo. Ker izpodbijane sodbe zato ni mogoče preizkusiti, je revizijsko sodišče reviziji ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču druge stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 379. člena ZPP).

Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.