Jedro

Gradbeni inšpektor je ugotovil, da je klet nelegalno zgrajena, čemur tožnik v tožbi konkretno niti ne oporeka, zastekljen nadstrešek (zimski vrt) pa je postavljen nad to kletjo. Že to je zadosten razlog, da predmetni nadstrešek ne izpolnjuje pogojev za enostavni objekt, saj je v temeljih povezan z nelegalno zgrajenim objektom.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je gradbeni inšpektor tožniku naložil, da mora v 12 mesecih po vročitvi te odločbe odstraniti zidan poslovno stanovanjski objekt, št. stavbe 1221, zunanjih tlorisnih dimenzij cca 8,00 m x 10,10 m, gabarita delno klet in visoko pritličje (mansarda), delno pritličje in izkoriščeno podstrešje (mansarda), z dvokapnim lesenim ostrešjem (prva alineja 1. točke izreka), kovinski montažni prizidek ob južni fasadi stavbe št. 1221, dimenzij cca 4,75 m x 12,10 m, pritlične višine, z enokapno montažno pločevinasto streho (druga alineja 1. točke izreka) ter prizidek ob zahodni fasadi stavbe št. 1221, gabarita zidana klet in kovinsko - stekleno montažno visoko pritličje, dimenzij kleti cca 3,40 m x 5,05 m in visokega pritličja cca 4,10 m x 5,05 m, z enokapno montažno stekleno streho (tretja alineja 1. točke izreka), vse na zemljiščih parc. št. 143/136, 143/139 in 143/137, vse k. o. ... in vzpostaviti zemljišče v prejšnje stanje, sicer bo to opravilo pooblaščeno podjetje na tožnikove stroške (3. točka izreka). V 2. točki izreka so bile izrečene prepovedi iz 76. c člena Zakona o urejanju naselij (Ur. l. SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Ur. l. RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 44/97 - v nadaljevanju ZUN), navedeno pa je bilo še, da bo o morebitnih stroških postopka izdan poseben sklep ter da pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve (4. in 5. točka).

2. V obrazložitvi opisuje dosedanji potek predmetnega postopka, ki se je začel pred veljavnostjo Zakona o graditvi objektov (Ur. l. RS, št. 110/02, 47/04, 14/05 - popr., 126/07, 108/09, 57/12 in 110/13 - v nadaljevanju ZGO-1), zato se sklicuje še na določbe ZUN (prvi odstavek 200. člena ZGO-1). Med drugim navaja, da je tožnik za gradnjo na zemljišču parc. št. 143/120 k. o. ...(danes parc. št. 143/136 in 143/137, vse k. o. ...) sicer pridobil lokacijski dovoljenji z dne 4. 11. 1981 in z dne 8. 7. 1985 (za gradnjo finomehanične delavnice, garaže za osebni avto in za stanovanjski namen izkoriščenega podstrešja), vendar pa je bila njegova vloga za pridobitev gradbenega dovoljenja pravnomočno zavržena, zato je v skladu s prvim odstavkom 31. člena Zakona o urbanističnem planiranju (Ur. l. SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) oziroma 61. členom ZUN lokacijsko dovoljenje prenehalo veljati. V zvezi s posameznimi deli objekta ugotavlja, da je zahodno od osnovnega poslovno stanovanjskega objekta tožnik zgradil prizidek, v kletnem zidanem delu tega prizidka je oprema za hobi dejavnost, v kovinsko - steklenem montažnem delu v visokem pritličju, ki je postavljen nad to kletjo, pa je zimski vrt. Prizidek ob južni fasadi poslovno stanovanjskega objekta je v uporabi kot garaža in skladišče raznega materiala. Za oba prizidka ugotavlja, da ne izpolnjujeta pogojev za enostavne objekte po Pravilniku o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Ur. l. RS, št. 114/03 in 130/04, v nadaljevanju Pravilnik), niti po Uredbi o vrstah objektov glede na zahtevnost (Ur. l. RS, št. 37/08 in 99/08), niti po Uredbi o razvrščanju objektov (Ur. l. RS, št. 18/13, 24/13, in 26/13 - v nadaljevanju Uredba).

3. Upravni organ druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnil. 4. Tožnik se z odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da izrek izpodbijane odločbe nima podlage v ugotovljenem dejanskem stanju, ker na parc. št. 143/137 k. o. ... stoji stara dvostanovanjska stavba št. 1212 s kletjo, ki jo je tožnik nadzidal. Za to je inšpektor ugotovil, da je zgrajena legalno. Glede na navedeno je izrek nedoločen oziroma dvomljiv, saj ni natančno opredeljeno, na katerih parcelah so zgrajeni objekti ali deli objektov, za katere je odrejena odstranitev, zato je odločba prisilno neizvršljiva. Novi poslovno stanovanjski objekt št. 1221 in deli objekta, katerih odstranitev je inšpektor verjetno odredil, so zgrajeni samo na parc. št. 143/136 in 143/139, obe k. o. ..., tako stari objekt kot ostali objekti pa so med sabo na videz povezani in mejne črte med parcelami niso vidne.

5. Prav tako v izpodbijani odločbi nista pravilno opredeljena prizidka k stavbi št. 1221, katerih odstranitev je odrejena v drugi in tretji alineji izreka izpodbijane odločbe, saj iz obrazložitve izhaja, da naj bi bila spojena z novo stanovanjsko poslovno stavbo št. 1221, v izreku pa je odrejena njuna odstranitev kot samostojnih objektov. To pomeni, da je gradbeni inšpektor „priznal“, da gre v obeh primerih za gradnjo enostavnega objekta, za katerega v skladu z ZGO-1 ni potrebno gradbeno dovoljenje. Ker je torej gradbeni inšpektor štel poslovno stanovanjski objekt št. 1221 za en objekt, zahodni prizidek za drug objekt in južni prizidek za tretji objekt, ni logično sklepanje obeh upravnih organov, da prizidkov ni mogoče šteti za samostojna objekta, ker sta konstrukcijsko naslonjena na objekt št. 1221. Poleg tega je po Pravilniku za enostavni objekt štel tudi prizidek, ki je bil konstrukcijsko povezan s stavbo, h kateri je bil prizidan. Tudi ni res, da prizidek ob južni fasadi presega pogoj velikosti, saj so v skladu s prvim odstavkom 20. člena Pravilnika objekti za lastne potrebe, ki imajo skupne konstrukcijske elemente, lahko velikosti do 70 m2. Prizidek ob južni fasadi je tudi treba šteti za najmanj dva objekta, in sicer za garažo in skladišče oziroma za dve garaži. Uredba ne vsebuje določb glede gradnje na gradbeni parceli, na kateri stoji objekt, zgrajen z gradbenim dovoljenjem, zato je nepravilen zaključek, da prizidka nista enostavna objekta. Sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v ponovni postopek. Hkrati uveljavlja povrnitev stroškov upravnega spora.

6. Toženka je sodišču dostavila upravne spise, ki se nanašajo na obravnavano zadevo, na tožbo pa ni odgovorila.

7. Tožba ni utemeljena.

8. Sodišče se strinja z razlogi izpodbijane odločbe, s katerimi je gradbeni inšpektor utemeljil, da so v zadevi izpolnjeni pogoji za izrek inšpekcijskega ukrepa zaradi nelegalne gradnje. Sodišče zato sledi njegovi obrazložitvi (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi z navedbami v tožbi pa dodaja:

9. Med strankama ni sporno, da tožnik za gradnjo poslovno stanovanjske stavbe št. 1221 ni pridobil gradbenega dovoljenja, saj v tožbi temu ne oporeka. Sporno pa je, ali prizidka ob zahodni in južni fasadi te stavbe izpolnjujeta pogoje za enostavni objekt. Sporno je tudi, ali je izrek izpodbijane odločbe, ki med zemljišči, na katerih stoji obravnavani objekt, navaja tudi parc. št. 143/137, k. o. ..., izvršljiv.

10. Kot je pojasnil že drugostopenjski organ, je nov stanovanjsko poslovni objekt v prvi alineji 1. točke izreka izpodbijane odločbe označen z identifikacijsko oznako stavbe (št. 1221), tako stavba kot prizidka k tej stavbi (druga in tretja alineja 1. točke izreka) so označeni še z opisom, tlorisnimi izmerami, gabariti in lego, za oba prizidka pa je izrecno navedeno tudi, da sta del stavbe št. 1221. Po mnenju sodišča zato ne more biti dvoma, na kateri objekt oziroma dele objekta se nanaša inšpekcijski ukrep. Zato sodišče ne vidi ovire za izvršitev izpodbijane odločbe, ne glede na to, da je pri opredelitvi zemljišč, na katerih stoji obravnavani objekt, navedena tudi parc. št. 143/137, k. o. ... Na to odločitev ne vpliva niti okoliščina, da so stari in novi objekti med sabo „na videz“ povezani, kot to navaja tožnik, saj tudi iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja ugotovitev, da se nova in stara stavba stikata. Tožnik ne navaja, da bi odstranitev nove stavbe posegla v staro stavbo.

11. Sodišče zato zgolj pripominja, da iz obrazložitve izpodbijane odločbe in tožbenih navedb izhaja še, da je bil predmetni postopek voden tudi glede nadzidave starega kletnega prizidka ob južni fasadi stare stavbe (št. 1212), ki je deloma postavljen na zemljišču 143/137 k. o. ..., za katerega pa je gradbeni inšpektor ugotovil, da gre za enostavni objekt. Iz navedenega izhaja, da je parc. št. 143/137, k. o. ..., pomotoma navedena v izreku izpodbijane odločbe kot posledica tega dela postopka.

12. Neutemeljen je tudi tožbeni ugovor, da naj bi samostojna obravnava prizidkov nove stavbe pomenila, da gre za enostavna objekta, saj morajo biti za to, da je nek objekt mogoče šteti za enostavni objekt, za katerega ni potrebno gradbeno dovoljenje, izpolnjeni predpisani pogoji (drugi odstavek 8. člena ZGO-1). Iz obrazložitve izpodbijane odločbe pa izhaja, da je gradbeni inšpektor za oba prizidka tudi preveril, ali izpolnjujeta te pogoje.

13. Glede prizidka ob zahodni fasadi poslovno stanovanjskega objekta, gabarita zidana klet in kovinsko - stekleno montažno visoko pritličje, ki je v uporabi kot zimski vrt, se sodišče strinja s toženko, da ta ne izpolnjuje pogojev za enostavni objekt, saj je gradbeni inšpektor ugotovil, da je klet nelegalno zgrajena, čemur tožnik v tožbi konkretno niti ne oporeka, zastekljen nadstrešek (zimski vrt) pa je postavljen nad to kletjo. Že to je zadosten razlog, da predmetni nadstrešek ne izpolnjuje pogojev za enostavni objekt, saj je v temeljih povezan z nelegalno zgrajenim objektom. Sklicevanje tožnika na določbo tretje alineje 1. točke 20. člena Pravilnika, po kateri imajo lahko enostavni objekti skupne konstrukcijske elemente pa je neutemeljeno, saj to velja le v primeru, če so spojeni z legalno zgrajenim objektom. Iz istega razloga predmetni nadstrešek (zimski vrt) ne izpolnjuje pogojev za enostavni objekt po zdaj veljavni Uredbi, ki v Prilogi 2 v točki 2 med enostavne objekte uvršča nadstreške in manjše zimske vrtove kot dopolnitev obstoječe, tj. legalne pozidave.

14. Za kovinski montažni prizidek ob južni fasadi stavbe, dimenzij 4,75 m x 12,10 m, v uporabi kot garaža in skladišče raznega materiala, gradbeni inšpektor ugotavlja, da je bil zgrajen v letih 2005 do 2007 kot en prostor oziroma objekt. Ker je predmetni objekt prizidan k poslovno stanovanjski stavbi, ki je bila zgrajena brez gradbenega dovoljenja, kar izhaja iz prve alineje 1. točke izreka izpodbijane odločbe, je pravilen tudi toženkin zaključek, da ga ni mogoče šteti za enostavni objekt, saj ne izpolnjuje pogoja iz prve alineje 1. točke 20. člena Pravilnika, ki določa, da so objekti za lastne potrebe lahko zgrajeni le na zemljišču gradbene parcele, ki pripada stavbi, zgrajeni na podlagi gradbenega dovoljenja. Glede na navedeno ne drži tožbena trditev, da je gradbeni inšpektor odstranitev tega prizidka odredil, ker naj zemljišč parc. št. 143/136 in 143/139, obe k. o. ..., na katerih stoji ta prizidek, ne bi bilo mogoče šteti za gradbeni parceli, temveč iz razloga, ker sta ti zemljišči del gradbene parcele nelegalno zgrajene poslovno stanovanjske stavbe.

15. Na drugačno odločitev ne vpliva okoliščina, da Uredba po zadnji spremembi (Ur. l. RS, št. 26/13) takšne določbe ne vsebuje, saj garaže in pokritih skladišč več ne uvršča med enostavne objekte (1. točka Priloge 2). Zato niti ni pomembno, ali obravnavani prizidek predstavlja en objekt, kot to ugotavlja gradbeni inšpektor, ali gre za dva objekta, kot to navaja tožnik.

16. Na odločitev v zadevi ne vplivajo niti ostale tožbene navedbe, zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo. Ker izpodbijana odločitev temelji na dokazih, ki so bili že izvedeni v postopku izdaje izpodbijane odločbe (drugi odstavek 51. člena ZUS-1), v tožbi navedena nova dejstva in dokazi pa niso pomembni za odločitev, je sodišče v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.