Jedro

Tudi za postopek s predlogom za izdajo začasne odredbe velja, da mora imeti pritožnik pravni interes za pritožbo, drugače ta ni dovoljena. To pomeni, da mora v sporu <em>ves čas</em> izkazovati svojo pravovarstveno potrebo - verjetno mora izkazati, da bi ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj neko korist, ki je sicer ne bi mogel doseči, oziroma da bi si ob ugoditvi izboljšal pravni položaj.

Izrek

Pritožba zoper II. točko izreka izpodbijane sodbe in sklepa se zavrže.

Obrazložitev

1.zTožnik je vložil tožbo zoper sklep toženke, št. 2142-45/2026-1542/4 z dne 19. 3. 2026. S tem sklepom je toženka omejila tožnikovo gibanje zaradi obstoja razlogov po četrti alineji prvega odstavka 84. člena Zakona o mednarodni zaščiti (v nadaljevanju ZMZ-1), ker je to nujno potrebno zaradi varstva osebne in premoženjske varnosti ter drugih primerljivih razlogov javnega reda (1. točka izreka). Gibanje mu je omejila na prostore Centra za tujce v Postojni za čas od 17. 3. 2026 od 9.50 ure do prenehanja razlogov, vendar najdlje do 17. 6. 2026 do 9.50 ure, z možnostjo podaljšanja za en mesec (2. točka izreka). Ob vložitvi tožbe je predlagal tudi izdajo začasne odredbe, s katero naj se do pravnomočnosti izpodbijanega upravnega akta stanje začasno uredi tako, da mora toženka takoj po prejemu sklepa prenehati izvajati obravnavani ukrep. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je s sodbo in sklepom I U 602/2026-16 z dne 31. 3. 2026 zavrnilo tako tožbo (I. točka izreka), kot tudi predlog za izdajo začasne odredbe (II. točka izreka).

2.Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) zoper izpodbijano sodbo in sklep vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj ji ugodi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbi ugodi, podrejeno, naj izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo Upravnemu sodišču v ponovno odločanje.

3.Toženka na pritožbo ni odgovorila.

4.Pritožba zoper II. točko izreka izpodbijane sodbe in sklepa ni dovoljena.

5.Tudi za postopek s predlogom za izdajo začasne odredbe velja, da mora imeti pritožnik pravni interes za pritožbo, drugače ta ni dovoljena (tretji odstavek 343. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu

Na to procesno predpostavko pazi Vrhovno sodišče po uradni dolžnosti.

6.Pritožnik je v obravnavani zadevi predlagal izdajo ureditvene začasne odredbe, s katero naj sodišče do pravnomočne odločitve o tožbi uredi stanje tako, da naloži toženki, naj preneha z izvrševanjem spornega ukrepa omejitve gibanja v Centru za tujce. Ker pa je toženka na podlagi izpodbijanega upravnega akta navedeni ukrep lahko izvajala najdlje do 17. 6. 2026, pomeni, da zaradi poteka časa veljavnosti izpodbijanega upravnega akta izvajanje omejitve gibanja na tej podlagi ni več dopustno. S tem pa je bil cilj, ki ga je pritožnik zasledoval s predlagano začasno odredbo (izpustitev iz Centra za tujce), dejansko že dosežen, zato predlagana začasna ureditev stanja ni več mogoča. Tako tudi morebitna ugoditev pritožbi

ne more več privesti do izdaje predlagane začasne odredbe in s tem ne do izboljšanja pritožnikovega pravnega položaja.

7.Vrhovno sodišče je zato pritožbo zoper II. točko izreka izpodbijane sodbe in sklepa zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena ZPP).

-------------------------------

1Po prvem odstavku 22. člena ZUS-1 se v upravnem sporu uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, če ta zakon ne določa drugače.

2E. Kerševan, Zakon o upravnem sporu s komentarjem, Lexpera, GV založba, Ljubljana 2019, str. 416.

3To je Vrhovno sodišče prejelo šele 3. 8. 2026, torej po tem, ko ukrepa omejitve gibanja na podlagi izpodbijanega akta ni bilo več mogoče izvajati.