Jedro

Za storitev kaznivega dejanja po prvem odstavku 186. člena KZ-1 v izvršitveni obliki proizvodnje mamil se ne zahteva nadaljnja prodaja ali namen prodaje proizvedene prepovedane droge, zato je zmotna ugotovitev izpodbijane sodbe, da odsotnost tosmernega očitka v obtožbi kaže na to, da škodljive posledice za druge niso nastopile. Že iz zakonskega znaka "proizvodnja" izhaja, da gre za izdelavo oziroma gojenje večje količine mamila, kar pa je praviloma namenjeno širšemu krogu ljudi in ne samo enemu uporabniku.

Podatki predmetne zadeve ne dajejo osnove za zaključek, da bi obtoženi konopljo gojil z namenom uživanja konoplje ali njenih derivatov zaradi alternativnega zdravljenja oz. lajšanja zdravstvenih težav in torej ne zaradi za zdravje škodljivih psihoaktivnih učinkov prepovedane droge.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Novem mestu je z izpodbijano sodbo obtoženega A. A. na podlagi 4. točke prvega odstavka 358. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) oprostilo obtožbe, ki mu je očitala storitev kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi in postopki v športu ter predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po prvem odstavku 186. člena KZ-1. Odločilo je, da po prvem odstavku 96. člena ZKP stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, o višini katerih bo odločilo s posebnim sklepom, potrebni izdatki obtoženca ter potrebni izdatki in nagrada zagovornice, obremenjujejo proračun.

2. Zoper sodbo se je pritožila državna tožilka zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja s predlogom, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje in odločitev k novemu razpravljajočemu sodniku.

3. Na pritožbo so odgovorili zagovorniki obtoženca in predlagali, da jo pritožbeno sodišče kot neutemeljeno zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Oprostilno sodbo iz razloga po 4. točki prvega odstavka 358. člena ZKP sodišče izreče, kadar presodi, da je obdolženec (v objektivnem in subjektivnem smislu) sicer storil očitano kaznivo dejanje, vendar pa je podana nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročila obsodba. Dejanje je majhnega pomena, kadar je njegova nevarnost neznatna zaradi narave ali teže dejanja ali zaradi tega, ker so škodljive posledice neznatne ali jih ni ali zaradi drugih okoliščin, v katerih je bilo storjeno (objektivni kriterij) in zaradi nizke stopnje storilčeve krivde ali zaradi njegovih osebnih okoliščin (subjektivni kriterij).

6. V tej zadevi je sodišče prve stopnje na predobravnavnem naroku sprejelo obtoženčevo priznanje krivde, nato pa, tudi po podaji zagovora obtoženca na naroku za izrek kazenske sankcije, presodilo, da je podana nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročila obsodba. Majhen pomen kaznivega dejanja, ki ga je storil obtoženi, je v izpodbijani sodbi utemeljilo s sklicevanjem na (1.) manjšo težo kaznivega dejanja, ki se kaže v vrsti droge, njeni količini ter namenu njene pridelave, pri čemer je sledilo zagovoru obtoženega, da je 22 rastlin konoplje gojil za lastno uporabo, ter na (2.) odsotnost škodljivih posledic kaznivega dejanja za varovano dobrino javnega zdravja, saj obtožba obtožencu ne očita gojenja konoplje z namenom nadaljnje prodaje ali razpečevanja, obtoženi pa se je v zagovoru skliceval na gojenje za lastno uporabo; do škodljivih posledic za druge osebe tako ni moglo priti, glede na osebne podatke obtoženca, ugotovljene v kazenskem postopku, pa škodljivih posledic ni zaznati niti pri njem. Zaključek o podani nesorazmernosti med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročila obsodba, je prvostopno sodišče napravilo glede na osebnost in prejšnje življenje obtoženca, ki je nekaznovan, zaposlen in oče treh otrok, pri čemer se je sklicevalo na kriterije sodb v „primerljivih zadevah“ VSRS I Kp 30162/2016 z dne 16. 10. 2022 in VSL II Kp 54405/2020 z dne 9. 11. 2022. 7. Takšno odločitev kot vsaj preuranjeno, če ne napačno, utemeljeno graja državna tožilka. Pravilno izpostavlja, da se za storitev kaznivega dejanja po prvem odstavku 186. člena KZ-1 v izvršitveni obliki proizvodnje mamil ne zahteva nadaljnja prodaja ali namen prodaje proizvedene prepovedane droge, zato je zmotna ugotovitev izpodbijane sodbe, da odsotnost tosmernega očitka v obtožbi kaže na to, da škodljive posledice za druge niso nastopile. Že iz zakonskega znaka „proizvodnja“ izhaja, da gre za izdelavo oziroma gojenje večje količine mamila, kar pa je praviloma namenjeno širšemu krogu ljudi in ne samo enemu uporabniku.1 Ob upoštevanju, da je obtoženi krivdo za očitano kaznivo dejanje priznal, je sodišče prve stopnje, kot pravilno opozarja pritožnica, nekritično sledilo zagovoru obtoženca o gojenju konoplje le za lastno uporabo, ki je v nasprotju s količino gojene prepovedane droge, ki presega povprečno lastno uporabo, saj je obtoženi gojil nasad 22 rastlin konoplje, ki so v višino zrasle od 60 do 120 cm, in so po sušenju tehtale 7.784,6 g neto, pri čemer pa je v zagovoru povedal tudi, da bi proizvedel okrog 1 kg uporabne konoplje, ter da konopljo sam (le) občasno uživa oziroma da „skadijo kak joint“.

8. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje svoj zaključek o izpolnjenosti kriterijev za izrek oprostilne sodbe iz razloga po 4. točki prvega odstavka 358. člena ZKP napravilo z neupravičenim sklicevanjem na sodbi VSRS I Kp 30162/2016 z dne 16. 10. 2022 in VSL II Kp 54405/2020 z dne 9. 11. 2022, saj gre za zadevi, ki sta, razen tega, da obravnavata institut dejanja majhnega pomena v povezavi s kaznivim dejanjem po 186. členu KZ-1, v okviru katerega se očita (tudi) gojenje konoplje, vsebinsko povsem neprimerljivi s predmetno zadevo. Podatki predmetne zadeve namreč ne dajejo osnove za zaključek, da bi obtoženi konopljo gojil z namenom uživanja konoplje ali njenih derivatov zaradi alternativnega zdravljenja oz. lajšanja zdravstvenih težav, torej ne zaradi za zdravje škodljivih psihoaktivnih učinkov prepovedane droge, medtem ko so obtoženci v citiranih zadevah Vrhovnega sodišča RS in naslovnega sodišča konopljo gojili izključno zaradi izdelovanja konopljinih produktov (konopljina smola, kreme in podobno) zaradi prepričanosti v njene pozitivne učinke pri zdravljenju različnih bolezni, pri čemer so produkte v pretežni meri podarjali odjemalcem, ki jih niso uživali zaradi njihovih psihoaktivnih učinkov, ampak zaradi lajšanja in celo odpravljanja zdravstvenih težav oz. bolezenskih stanj; konopljini produkti za odjemalce dokazano niso imeli zdravju škodljivih učinkov, temveč prav nasprotno.

9. Pritožbeno sodišče nadalje pritrjuje pritožnici, da sodišče prve stopnje sploh ni navedlo posledic, ki bi jih za obtoženca povzročila obsodba, zaradi odsotnosti razlogov o tem odločilnem dejstvu, kar predstavlja obremenjenost izpodbijane sodbe z bistveno kršitvijo določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP, pa pritožbeno sodišče ni moglo opraviti niti nadaljnje presoje utemeljenosti zaključka sodišča prve stopnje o (ne)sorazmernosti med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih obsodba imela za obtoženca.

10. Zaradi zagrešene absolutne bistvene kršitve določb kazenskega postopka v povezavi s tudi sicer skopo obrazloženimi ter neprepričljivimi razlogi izpodbijane sodbe, kar pravilno uveljavlja pritožnica, je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

11. V ponovljenem postopku, ki se vrača v fazo naroka za izrek kazenske sankcije, bo sodišče prve stopnje moralo nakazane pomanjkljivosti odpraviti in v kolikor bo ponovno ocenilo, da je podana nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročila obsodba, bo moralo v zvezi s tem navesti prepričljive razloge, saj so ti v izpodbijani odločitvi v celoti izostali.

1 VSRS sodba I Ips 17128/2010-78 z dne 31. 1. 2013.