Jedro

Če je tožnik menil, da je on lastnik stvari, glede katere je toženka v prvi pravdi uveljavljala, da je lastnica ona, je imel možnost v tisti zadevi ponuditi dejstva in dokaze, da je lastnik on. V tisti zadevi je torej – ob spoštovanju procesnih pravil o tem, do kdaj lahko navaja dejstva in dokaze – imel možnost vzbuditi tolikšen dvom o obstoju tožničine lastninske pravice, da bi to privedlo do zavrnitve toženkinega zahtevka. Ker ni uspel, ga veže pravnomočna sodba. Če bi sodišče ponovno razpravljalo o dejstvih, s katerimi bi tožnik v pravnomočno razsojeni zadevi mogel doseči zavrnitev zahtevka, bi izvotlilo učinek pravnomočnosti. Prvi sodbi bi bila odvzeta lastnost trdnosti in zanesljivosti. Pravnomočna sodba v zadevi P 47/2021 zato ne vodi zgolj k neutemeljenosti zahtevka v obravnavani zadevi, ampak preprečuje njegovo vsebinsko obravnavanje.

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba in sklep sodišča prve stopnje v I. točki izreka spremeni tako, da se glasi:

"Tožba se v delu, v katerem se nanaša na ugotovitev, da je tožeča stranka lastnik dela stavbe 0000-1785-7, zavrže."

II.V ostalem se pritožba zavrne in se sodba in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi.

III.Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev lastninske pravice glede dela stavbe 0000-1785-7, ki v naravi predstavlja WC v izmeri 1,3 m9 v 3. etaei stanovanjske stavbe na A. cesti 7, B. (I. toeka izreka sodbe) in tobeni zahtevek za izstavitev zemlji1knine listine za vknjibo lastninske pravice v korist tonika (II. toeka izreka sodbe), s sklepom pa zavrglo tobo s podrednima zahtevkoma za ugotovitev, da je tonik solastnik prej navedenega dela stavbe do 1/2, in za izstavitev zemlji1kninega dovolila (I. in II. toeka sklepa).

2.Tonik v pritobi zoper sodbo (I. in II. toeka izreka) uveljavlja vse pritobene razloge. Predlaga, naj pritobeno sodi1e pritobi ugodi, izpodbijano sodbo spremeni in zahtevku ugodi, podrejeno pa, naj jo razveljavi in zadevo vrne sodi1u prve stopnje v novo sojenje.

2.Nepravilno je stali1e v izpodbijani sodbi, da je zaradi ugoditve toenkinemu zahtevku v zadevi P 47/2021 primarni tobeni zahtevek v tej zadevi neutemeljen. Razlogi so v nasprotju z izvedenimi dokazi. Zmotno je stali1e, da gre za identi1ni zahtevek in isto stvar. e bi bila zahtevka identi1na, bi moralo sodi1e tobo zavrei. V zadevi P 47/2021 je bilo odloeno o zahtevku za izro1o spornega dela v uporabo toenki, v tej zadevi pa gre za zahtevek za pridobitev (so)lastninske pravice, ki ga je utemeljeval s priposestvovanjem.

2.Izvedeni dokazni postopek je potrdil, da je bil sporni del predmet kupoprodajne pogodbe v letu 2003, da je WC uporabljal od 1981, da drugega WC nima in da ga ni uporabljal nih1 drug. Izpovedbe pri1, zlasti pri1e C. C., so potrdile, da WC-ja v preteklosti niso uporabljale 1tiri stranke, da ga je ves 1as uporabljal le tonik in da tej uporabi ni nih1e nasprotoval. V zadevi P 47/2021 se je sodi1e preteeno oprlo na vzpostavitev etane lastnine v letu 2012, ko naj bi se vse stranke, vklju1no s tonikom, z etanim nartom strinjale. Podlaga za ugoditev zahtevku v P 47/2021 je bilo zemlji1knino stanje in se zato pritobeno sodi1e ni spu1alo v dejansko uporabo in priposestvovanje. e v tistem postopku je - tako kot tudi v obravnavani zadevi - navedel, da vzpostavitev etane lastnine ne odraa dejanskega stanja, da je bil v postopku vzpostavitve etane lastnine zaveden in da je glede na to, da je bil edini uporabnik WC-ja, utemeljeno sklepal, da je ta prostor vknjien na njegovo ime. V tem postopku je navedel, da nikoli ni dal soglasja, da bi ostal brez WC-ja in da toenka niti po izdelavi elaborata ni od njega zahtevala prepustitve spornega prostora. Kot laik ni vedel, kak1no stanje izhaja iz elaborata. Sicer pa tudi toenka do spremembe tobe ni vedela, kateri posamezni deli stavbe so vknjieni kot njena last. Nelogino in neivljenjsko je, da bi se odpovedal lastni1tvu in dejanski uporabi edinega WC-ja. Sicer pa je D. D., ki je izdelala elaborat, na obravnavi na kraju samem povedala, da elaborat ne odraa dejanskega stanja, v zvezi z WC-jem pa je povedala le, da se ji ni zdelo prav, da eden dobi vse, drugi pa ni. V zadevi P 47/2021 je bilo zahtevku ugodeno zgolj ob upo1tevaju zemlji1kninega stanja. V ostale navedbe strank se sodi1e ni spu1alo. Ker se sodi1e ni opredelilo do navedb o priposestvovanju, je podana bistvena kr1itev dolob postopka.

3.Toenka v odgovoru na pritobo predlaga njeno zavrnitev. Ker je bilo s sodbo P 47/2021 ugodeno njenemu zahtevku, tonikov zahtevek v tem postopku ne more biti utemeljen. Poleg tega je toba nesklepna. Del stavbe 0000-1785-7 je celota in sestavljen iz sobe v izmeri 13 m9 in WC-ja v izmeri 1,3 m9 . Glede sobe tonik ni trdil, da je njen (so)lastnik.

4.Pritoba je delno utemeljena.

5.V izpodbijani odlobi je v zvezi s primarnim zahtevkom za ugotovitev lastninske pravice ugotovljeno,

-da je v zadevi P 47/2021 toenka zoper tonika uspela z zahtevkom za ugotovitev, da je del stavbe 0000-1785-7, ki v naravi predstavlja sobo v izmeri 13 m9 in WC v izmeri 1,3 m9 , v njeni lasti,

-da je bila v stavbi na A. cesti 7 v B. s pravnomonim sklepom sodi1a z dne 18. 12. 2017 vzpostavljena etana lastnina, po katerem je tonik lastnik posameznih delov 9 in 10, toenka pa lastnica posameznega dela 7,

-da se je tonik v zadevi P 47/2021 branil z navedbami, da je on lastnik dela 7, da ga je kupil in ga ves 1as edini uporabljal,

-da je tonik na naroku v zadevi P 47/2021 vloil nasprotno tobo za ugotovitev lastninske pravice, ki jo je sodi1e izloilo, in po presoji, da se v zadevi P 47/2021 obravnava predhodno vpra1anje k zadevi po nasprotni tobi, postopek v tej zadevi prekinilo do odloitve v P 47/2021,

-da je odloitev o ugoditvi toenkinemu zahtevku v P 47/2021 pravnomona (sodba Vi1jega sodi1a v Ljubljani I Cp 862/2023 z dne 26. 9. 2023),

-da med zadevama P 47/2021 in obravnavano zadevo ni bila podana litispendenca, ker je 1lo za dve pozitivni ugotovitveni tobi in se zahtevka po tobi in nasprotni tobi nista izkljuevala,

-da pravnomona ugoditev toenkinemu zahtevku za ugotovitev lastninske pravice v P 47/2021 avtomatino pomeni, da zahtevek v tej zadevi ni utemeljen.

6.Odloitev o zavrnitvi ugotovitvenega zahtevka temelji na stali1u, da se zahtevka iz zadeve P 47/2021 in obravnavane zadeve ne izkljuujeta in zato ni bilo ovire za njuno soasno vodenje, pravnomona ugoditev zahtevku, da je toenka lastnica spornega dela stavbe, pa avtomatino privede do neutemeljenosti zahtevka za ugotovitev, da je lastnik spornega dela tonik.¹

7.Ugotovitve v sodbi ne podpirajo pritobene navedbe, da se sodba v zadevi P 47/2021 nana1a na zahtevek za izro1itev spornega dela stavbe. Ob odsotnosti argumentov, ki bi utemeljevali zmotnost ugotovitve, da je bilo v P 47/2021 pravnomono odloeno, da je toenka lastnica posameznega dela 0000-1785-7, je drugana pritobena navedba nedokazana.

8.Pritonik pa utemeljeno opozarja, da bi bilo v primeru dveh nasprotnih ugotovitvenih zahtevkov treba tobo zavrei, ker je o zadevi e pravnomono razsojeno (1. odst. 274. 1l. Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP). Po ustaljeni presoji Vrhovnega sodi1a je ovira pravnomono razsojene stvari podana, e je podana subjektivna in objektivna istovetnost med pravnomono razsojeno zadevo in odprtim postopkom. Istovetnost primerjanih zahtevkov se presoja po njuni podlagi in je podana, kadar je pravno razmerje, o katerem je bilo e pravnomono odločeno, po vsebini in nastanku enako pravnemu razmerju iz tekoe pravde.² Sodna praksa je tudi e izrekla, da stranki nista istovetni le tedaj, kadar nastopata v obeh zadevah v isti vlogi, temve tudi tedaj, ko nastopata v tekoi pravdi v zamenjanih vlogah v primerjavi z e pravnomono razsojeno zadevo.³

9.V zadevi P 47/2021 je bilo pravnomono odloeno, da je toenka lastnica posameznega dela 0000-1785-7. Tonik v obravnavani zadevi uveljavlja nasprotno - da je lastnik istega posameznega dela on. Tako iz ugotovitev v izpodbijani odlobi kot iz pritobenih navedb izhaja, da tonik utemeljuje zahtevek z dejstvi, istovetnimi tistim, s katerimi je nasprotoval zahtevku v pravnomono razsojeni zadevi. Ne uveljavlja, da gre za dejstva, ki bi nastala po zakljuku obravnavanja v pravnomono razsojeni zadevi, tj. po trenutku, odloilnem za presojo asovnih meja pravnomonosti.

10.Zmotno je implicitno zavzeto stali1e v izpodbijani odlobi o neobstoju procesne ovire za odloitev o utemeljenosti zahtevka. Sodi1e ga je oprlo na komentar ZPP,⁴ a tam navedeni argumenti ne podpirajo zakljuka, da v obravnavani zadevi ni podana ovira pravnomono razsojene stvari. Komentar se nana1a na presojo litispendence in v tem kontekstu utemeljuje, da nasprotna zahtevka za ugotovitev lastninske pravice na isti stvari (kak1na sta bila zahtevka v zadevi P 47/2021 in v obravnavani zadevi) nista izkljuujoa. Za izkljuujost zahtevkov (in posledino litispendenco) morata biti podana dva pogoja: da ugoditev prvemu zahtevku avtomatino pomeni, da drugi ni utemeljen, in hkrati, da zavrnitev prvega zahtevka avtomatino privede do utemeljenosti drugega. Sodi1e prve stopnje je pravilno ugotovilo, da v obdobju soasnega teka obeh postopkov litispendenca ni bila podana: zavrnitev zahtevka v zadevi P 47/2021 ne bi avtomatino pomenila, da je tonik lastnik spornega dela stavbe.

11.Navedeno pa 1e ne pomeni, da pravnomonost odloitve o ugoditvi zahtevku, da je lastnica sporne dela stavbe toenka, ne ovira vsebinskega odloanja med istima strankama o zahtevku, da je lastnik iste stvari tonik. Osrednji pomen pravnomonosti je v zagotovitvi trdnosti in zanesljivosti s pravnomono sodbo urejenega pravnega poloaja.⁵ O isti zadevi ni ve dopustno razpravljati. Vsebinsko obravnavanje tonikovih navedb, s katerimi v tej pravdi utemeljuje nasprotno odloitev, bi pomenilo ponovno obravnavanje iste dejstvene podlage. e je tonik menil, da je on lastnik stvari, glede katere je toenka v prvi pravdi uveljavljala, da je lastnica ona, je imel monost v tisti zadevi ponuditi dejstva in dokaze, da je lastnik on. V tisti zadevi je torej - ob spo1tovanju procesnih pravil o tem, do kdaj lahko navaja dejstva in dokaze - imel monost vzbuditi tolik1en dvom o obstoju toniine lastninske pravice, da bi to privedlo do zavrnitve toenkinega zahtevka. Ker ni uspel, ga vee pravnomona sodba. e bi sodi1e ponovno razpravljalo o dejstvih, s katerimi bi tonik v pravnomono razsojeni zadevi mogel dosei zavrnitev zahtevka, bi izvotlilo uinek pravnomonosti. Prvi sodbi bi bila odvzeta lastnost trdnosti in zanesljivosti.⁶ Pravnomona sodba v zadevi P 47/2021 zato ne vodi zgolj k neutemeljenosti zahtevka v obravnavani zadevi, ampak prepreuje njegovo vsebinsko obravnavanje. Pritonikova toba zato v delu, v katerem se nana1a na zahtevek za ugotovitev lastninske pravice na delu stavbe 0000-1785-7, ni dopustna. Z odloitvijo o zavrnitvi zahtevka je bila storjena bistvena kr1itev dolob postopka iz 12. toke 2. odst. 339. 1l. ZPP.

12.Odloitev o zavrnitvi zahtevka za izstavitev zemlji1kninega dovolila temelji na ugotovitvi, da tonik ni zatrjeval zakonske ali pogodbene pravne podlage za izstavitev zemlji1kninega dovolila. Tej ugotovitvi pritonik ne nasprotuje, materialnopravni zakljuek pa je pravilen.

13.Po navedenem je pritobeno sodi1e pritobi delno ugodilo in izpodbijano sodbo sodi1e prve stopnje v delu, v katerem se nana1a na zahtevek za ugotovitev, da je tonik lastnik posameznega dela 0000-1785-7, spremenilo tako, da se toba v tem delu zavre (3. odst. 354. 1l. ZPP), v ostalem pa je pritobo zavrnilo in izpodbijano sodbo in sklep v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo (353. 1l. ZPP).

14.Ker tonik v ugodenem delu ni dosegel tega, kar je bil cilj pravde, toenka pa ni uspela s tem, za kar se je zavzemala v odgovoru na pritobo, vsaka stranka krije svoje stro1ke pritobenega postopka (1. in 2. odst. 165. 1l. v zvezi z 2. odst. 154. 1l. ZPP).

-------------------------------

1Sodi1e se v oporo temu stali1u sklicuje na komentar Ale1a Galia k 189. 1l ZPP v L. Ude, A Gali (red.), Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, Uradni list, GV zaloba, Ljubljana, 2006, str. 225.

2Tako npr. sodba VS RS II Ips 12/2020 z dne 7. 4. 2021.

3Tako npr. sklep VS RS II Ips 468/2003 z dne 26. 2. 2004.

4Glej vir, naveden v opombi 1.

5A. Gali, v L. Ude, A Gali (red.), Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, Uradni list, GV zaloba, Ljubljana, 2009, str. 146.

6Nem1ka sodna praksa in teorija govori ta v zvezi o prekluzivnem uinku pravnomone sodbe. Glej npr. Rosenberg, Schwab, Zivilprozessordnung, 18. izd., Beck, 2018, str. 951; Musielak, Voit, ZPO Kommentar, 13. izd., Franz Vahlen, 2016, str. 1241; Prtting, Gehrlein, ZPO Kommentar, 17. izd., Walters, Kluwer, 2025, str. 1068.

Zveza:

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.