Jedro

Ko teče izvršilni postopek zoper izbrisano družbo in se ta lahko nadaljuje zoper družbenika na podlagi istega izvršilnega naslova, tako terjatev lahko uveljavlja upnik le s predlogom za nadaljevanje izvršbe, ki ga mora vložiti na sodišču.

Izrek

Pritožba prvega dolžnika se zavrne kot neutemeljena in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje potem, ko je izvršilni postopek zoper dolžnika M. d.o.o., prekinilo, izvršbo, dovoljeno s sklepom o izvršbi opr. št. Ig 2002/00708 z dne 24.12.2002, ki je bil izdan zoper M. d.o.o., na upnikov predlog nadaljevalo zoper pravna naslednika dolžnika M. P. in L. B. in to z rubežem, cenitvijo in prodajo premičnin dolžnikov s poplačilom upnika do višine njegove terjatve.

Zoper ta sklep se pritožuje prvi dolžnik in predlaga njegovo razveljavitev. V pritožbi navaja, da zakon določa enoletni rok, v katerem lahko upniki terjajo od družbenikov obveznosti za neizpolnjene obveznosti družbe, če je bila družba izbrisana po Zakonu o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod). To pomeni, da mora upnik od dneva izbrisa nasloviti na družbenika v roku enega leta zahtevek za poplačilo terjatve, medtem ko je v konkretnem primeru upnik poslal zahtevek kar sodišču, družbenik pa takega zahtevka ni prejel. Prvi dolžnik v času vložitve upnikovega predloga tudi ni bil več družbenik izbrisane pravne osebe, saj je skupaj z drugim družbenikom družbo že pred tem prodal. Pritožba prvega dolžnika ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep izdalo v skladu z določilom 4. in 5. odst. 27. čl. ZFPPod v zvezi s 394. čl. Zakona o gospodarskih družbah (ZGD). Po teh določilih namreč lahko upnik uveljavlja terjatev, ki jo ima do izbrisane družbe zoper družbenike izbrisane družbe v roku enega leta od dneva objave izbrisa iz sodnega registra. Prvi dolžnik namreč napačno meni, da bi moral terjatev upnik uveljavljati neposredno pri družbeniku in ne na sodišču, saj je jasno, da v konkretnem primeru, ko teče izvršilni postopek zoper izbrisano družbo in se ta lahko nadaljuje zoper družbenika na podlagi istega izvršilnega naslova, tako terjatev uveljavlja upnik lahko le s predlogom za nadaljevanje izvršbe, ki ga mora vložiti na sodišču. Pri tem pa gre le za procesen sklep sodišča prve stopnje o nadaljevanju postopka, tako da se v tej fazi ne preizkuša pasivna legitimacija dolžnika v tem smislu, ali je dejansko aktivni družbenik, ki odgovarja za obveznosti izbrisane družbe ali ne. Zadostuje dejstvo, da je kot družbenik vpisan v sodnem registru. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo prvega dolžnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.