Jedro

Tožnik je vložil prošnjo za dodelitev BPP 29. 4. 2015, to je dva delovna dneva pred iztekom roka za vložitev zahteve za sodno varstvo zoper plačilni nalog, ki je bil izdan 25. 4. 2015. Kot pravilno navaja tožnik v tožbi, bi lahko tožena stranka izdala odločbo o BPP tudi kasneje, kot se to v praksi velikokrat dogaja. Po presoji sodišča tožniku neutemeljeno ni bila dana možnost sodelovanja v postopku in s tem možnost, da se izjasni, da navaja dejstva in predlaga dokaze.

Izrek

I. Tožbi se ugodi in se odločba Okrožnega sodišča v Krškem Bpp 205/2015-3 z dne 4. 5. 2015 odpravi in zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 285,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka roka do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je podpredsednik Okrožnega sodišča v Krškem (v nadaljevanju: organ za BPP) zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP). Tožnik je 29. 4. 2015 vložil prošnjo za dodelitev BPP za sestavo zahteve za sodno varstvo zoper plačilni nalog prekrškovnega organa PP Krško 0000111733774 z dne 25. 4. 2015 in za zastopanje pred sodiščem I stopnje in oprostitev plačila stroškov postopka. Tožnik naj bi 25. 4. 2015 vozil po kolesarski stezi in po travniku. Tožniku je za kršitev drugega odstavka 98. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (v nadaljevanju: ZPrCP) naložena globa 160,00 EUR ter za kršitev četrtega odstavka 161. člena Zakona o ohranjanju narave (v nadaljevanju: ZON-C) globa 40,00 EUR, skupaj 200,00 EUR. Ker je tožnik vložil prošnjo za BPP dva dni pred iztekom roka za vložitev zahteve za sodno varstvo, ga strokovna služba ni mogla povabiti na zaslišanje. Organ za BPP je v zadevi presojal, ali tožnik izpolnjuje pogoje iz 11. člena in 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Glede na težo dejanja tožnika je organ za BPP presodil, da ni v interesu pravičnosti, da se mu dodeli BPP. Glede na višino izrečene kazni in glede na opis okoliščin prekrška s strani policije organ za BPP ocenjuje, da je zahtevek nerazumen in da bodo stroški predmetne zahteve za sodno varstvo in posledično pravdni stroški višji, kot je višina tožnikove terjatve. Organ za BPP meni, da pogoj iz 24. člena ZBPP tako ni izpolnjen in je zato tožnikovo prošnjo za BPP zavrnil. Tožnik se z odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da očitanega prekrška ni storil, saj v spornem obdobju sploh ni vozil kombija reg. št. NM N5-221, ki je last njegove partnerke A.A.. Sporno vozilo je predmetnega dne vozila njegova partnerka. Za tožnika so to zelo hudi očitki, čeprav je odmerjena najnižja predpisana globa. Tožnik se ne strinja z navajanjem organa za BPP, da teža njegovega dejanja ni takšna, da bi bilo v interesu pravičnosti, da se prosilcu za naveden prekrškovni postopek dodeli strokovna pomoč zagovornika v okviru BPP. Tožnik nasprotno meni, da je v interesu pravičnosti ravno nasprotno. Le na tak način bi lahko uspešno izpodbil neresnične navedbe policistov. Če bi tožnik moral plačati globo za prekrške, ki jih ni storil, pa bi to za tožnika pomenilo veliko krivico. Glede na navedeno je tožnikova prošnja za dodelitev BPP razumna. Pri tem tožnik tudi ni omenjal nobenih pravdnih stroškov, kot jih navaja tožena stranka. Za toženo stranko so pomembni le stroški postopka in ne dejstvo, da tožnik prekrška sploh ni storil. Neizkazana je tudi navedba tožene stranke, da ima tožnik zelo majhno verjetnost za uspeh v tem postopku. Neutemeljena je tudi navedba razlogov, ki jih navaja tožena stranka zakaj tožnika ni povabila na zaslišanje. Tožena stranka bi lahko tožnika zaslišala tudi kasneje, kar se v praksi velikokrat dogaja. Tožnik sodišču predlaga, da naj tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne v ponovni postopek, toženi stranki pa tudi naloži, da je tožniku dolžna povrniti stroške postopka, v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka je sodišču poslala predmetni spis, na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba je utemeljena.

Iz listin upravnega spisa izhaja, da je tožnik zaprosil za dodelitev redne BPP. Očitek tožnika, da so neutemeljeni razlogi, ki jih navaja tožena stranka, zaradi katerih tožnika ni povabila na zaslišanje, je po presoji sodišča utemeljen. Tožena stranka neutemeljeno ni dala možnosti tožniku, da se v postopku izjavi. Pri tem je kot razlog v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedla, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev BPP 29. 4. 2015 neposredno na sodišču dva delovna dneva pred iztekom roka za vložitev zahteve za sodno varstvo zoper predmetni plačilni nalog, ki je bil izdan 25. 4. 2015. Kot to pravilno navaja tožnik v tožbi, bi lahko tožena stranka izdala odločbo o BPP tudi kasneje, kot se to v praksi velikokrat dogaja. Po presoji sodišča tožniku neutemeljeno ni bila dana možnost sodelovanja v postopku in s tem možnost, da se izjasni, da navaja dejstva in predlaga dokaze. Na podlagi 34. člena ZBPP v primeru, če zakon ne določa drugače, postopa pristojni organ za BPP po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek. Na podlagi tretjega odstavka 9. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) organ svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih strankam ni bila dana možnost, da se izjavijo. Zakonite odločbe v predmetnem postopku ni mogoče izdati, ne da bi bila ugotovljena dejstva in okoliščine, na katera zakon ali podzakonski predpis navezuje določene pravne posledice in ne da bi bila strankam dana možnost, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice oz. pravne koristi. Tudi iz 207. člena ZUP izhaja, da upravni organi pri odločitvi upoštevajo dejstva, ki so bila ugotovljena v postopku, do izdaje odločbe. Z uspehom dokazovanja je treba stranko seznaniti pred izdajo odločbe. Tožnik pa pred izdajo izpodbijane odločbe ni bil seznanjen z ugotovitvami organa za BPP. Ugotovljeno dejansko stanje pa je bilo tudi podlaga za izdajo izpodbijane odločbe. Glede na navedeno je ta pomanjkljivost pri izvajanju dokazov, ko tožena stranka tožnika ni pozvala, da se v postopku izjasni, lahko vplivala na pravilnost odločitve. S tem je organ za BPP storil bistveno kršitev določb postopka, ki je lahko vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe, nepopolno pa je tudi ugotovljeno dejansko stanje.

Po povedanem so bila v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe kršena relevantna pravila postopka, zato je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. Tožena stranka mora izdati nov upravni akt v 30 dneh od prejema sodbe, pri čemer je vezana na pravno mnenje sodišča in njegova stališča, ki zadevajo postopek (četrti in peti odstavek 64. člena ZUS-1).

Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo v ponoven postopek, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika). Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).