Jedro

Prosilec nima verjetnega izgleda za uspeh (očitno nerazumna zadeva), med drugim če je pričakovanje prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari. Kot je presodil organ za BPP, pa tožnik ni podal in izkazal nobenih navedb, s katerimi bi v pritožbenem postopku zoper sklep Su 654/2021 lahko izpodbil zaključke tega sklepa, da izločitveni razlog po 2. točki 70. člena ZPP (da sodnik ne sme opravljati sodniške funkcije, če je stalno ali začasno zaposlen pri stranki) pri (izločani) višji sodnici A. A. ni podan, saj od 1. 10. 2020 (in torej v času odločanja v zadevi I U 616/2021 dne 24. 8. 2021) ni več „zaposlena pri Okrožnem sodišču v Ljubljani“ (kot zastopniku tožene stranke v zadevi I U 616/2021), pač pa je bila s tem dnem imenovana za višjo sodnico na Upravnem sodišču, in da tudi ni konkretiziral in izkazal kakšnih okoliščin, s katerimi bi zaradi pretekle zaposlitve sodnice utemeljil dvom v sodničino nepristranskost (6. točka 70. člena ZPP).

Iz odločbe Ustavnega sodišče U-I-69/07 z dne 4. 12. 2008 o tem vprašanju izhaja, da je z obveznim pravnim zastopanjem za vložitev pritožbe po drugem odstavku 22. člena ZUS-1 zakonodajalec določil način izvrševanja pravice do pritožbe iz 25. člena Ustave, s katerim se zagotavlja učinkovitost sodstva; da se s tako določenim načinom izvrševanja pravice do pravnega sredstva ne posega v ustavno pravico do pravnega sredstva; in da obvezno pravno zastopanje nima učinkov na samo vsebino procesne pravice do pritožbe. To pa pomeni, da se s samo zakonsko ureditvijo drugega odstavka 22. člena ZUS-1 tožniku ne posega v ustavno pravico do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave. Lahko pa bi ureditev drugega odstavka 22. člena ZUS-1 pomenila poseg v ustavno pravico pritožnikov iz 22. člena Ustave, ker bi bili ti lahko v neenakopravnem položaju glede na to, ali si lahko zagotovijo obvezno pravno zastopanje. V zvezi s tem pa je Ustavno sodišče v citirani odločbi U-I-69/07 zavzelo stališče, da pravica do pravnega sredstva ni absolutna pravica v tem smislu, da pomeni za stranko pravico do brezplačnega pravnega sredstva, pač pa mora država zagotoviti dejansko dostopnost do pravnega sredstva. S sistemom brezplačne pravne pomoči (pa) je zagotovljeno, da lahko tudi oseba slabega gmotnega položaja pridobi ustreznega pooblaščenca za vložitev pritožbe. Vendar je po presoji sodišča potrebno upoštevati ureditev sistema brezplačne pravne pomoči v ZBPP kot celoti, kar pomeni, da mora prosilec za BPP za dodelitev te pomoči poleg pogoja gmotnega položaja izpolnjevati tudi pogoj iz 24. člena ZBPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Organ za brezplačno pravno pomoč Upravnega sodišča (organ za BPP) je z izpodbijano odločbo zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev izredne BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep Upravnega sodišča Su 654/2021-3 z dne 19. 10. 2021. Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je s sklepom Su 654/2021-3 z dne 19. 10. 2021 bila zavrnjena tožnikova dne 27. 9. 2021 vložena zahteva za izločitev višje sodnice A. A. iz sojenja v zadevi I U 616/2021 in da je tožnik v zahtevi za izločitev pristranskost sodnice utemeljeval na dejstvu, da je bila v preteklosti zaposlena pri toženi stranki. Ker je za navedeno sodnico ugotovljeno, da je s 1. 10. 2020 imenovana na sodniško mesto višje sodnice na Upravnem sodišču in v času odločanja ni bila več zaposlena pri toženki, je sodišče presodilo, da izločitveni razlog po 2. točki 70. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ni podan. Nadalje je sodišče presojalo, ali so v predmetni zadevi podane druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o sodnikovi nepristranskosti (odklonitveni razlog po 6. točki 70. člena ZPP). S tem v zvezi je ugotovilo, da tožnik ni navedel nobenih konkretnih okoliščin, s katerimi bi zaradi pretekle zaposlitve sodnice utemeljil dvom v njeno nepristranskost. Ker bi moral za uspešno uveljavljanje izločitvenega razloga po 6. točki 70. člena ZPP zatrjevati in izkazati obstoj (druge) okoliščine, ki vzbuja dvom o njeni nepristranskosti, vsaj s stopnjo verjetnosti, je sodišče presodilo, da tudi navedeni izločitveni razlog ni podan. Glede na to je sodišče po pridobitvi izjave izločevane sodnice zahtevo za izločitev zavrnilo na podlagi 73. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Poleg tega je o tožnikovi tožbi, vodeni pod opravilno številko I U 616/2021, bilo že odločeno s sklepom z dne 24. 8. 2021, instituta izločitve pa ni mogoče uporabiti za izpodbijanje že sprejete odločitve. Ker tožnik ni izkazal nobenih okoliščin, ki bi kazale na utemeljenost zahteve za izločitev sodnice, tožnik po presoji organa za BPP s pritožbo zoper sklep Su 654/2021 že na prvi pogled nima verjetnega izgleda za uspeh, kar pomeni, da ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP. Zato je organ tožnikovo prošnjo po določbi prvega odstavka 24. člena v zvezi z določbo drugega odstavka 37. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) zavrnil kot neutemeljeno.

2. Tožnik v tožbi navaja, da je z izpodbijano odločbo organ za BPP njegovo prošnjo neutemeljeno in neobrazloženo zavrnil. S kratenjem tožnikovih pravic organ poskuša ščititi svoje nezakonite akte. Tožnik predlaga, naj sodišče vpogleda v zadevo Su 654/2021 in zadevo Bpp 213/2021. Tožnik meni, da za dodelitev BPP izpolnjuje vse pogoje. Tožniku je poseženo v človekovo pravico iz 25. člena Ustave. Tožnik sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi v celoti.

3. Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je sodišču upravni spis v zadevi.

4. Tožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je sporna odločitev organa za BPP, da se tožniku zavrne prošnja za dodelitev izredne BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep tega sodišča Su 654/2021 o zavrnitvi njegove zahteve za izločitev višje sodnice A. A. iz sojenja v zadevi I U 616/2021, v kateri je toženko zastopalo Okrožno sodišče v Ljubljani.

6. Organ za BPP je odklonitev tožniku BPP oprl na določbo prvega odstavka 24. člena ZBPP in ugotovitev, da tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh s pritožbo, ker ni izkazal nobene okoliščine, ki bi kazala na utemeljenost njegove zahteve za izločitev sodnice. Tožnik pa v tožbi navaja, da je organ za BPP njegovo prošnjo zavrnil neutemeljeno in neobrazloženo ter da bi s tem ščitil svoje nezakonite akte; meni, da za dodelitev BPP izpolnjuje vse pogoje; z nedodelitvijo BPP mu je poseženo v ustavno pravico do pravnega sredstva.

7. Po prvem odstavku 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem da: - zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in - je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena.

8. Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

9. Po navedenih zakonskih določbah prosilec nima verjetnega izgleda za uspeh (očitno nerazumna zadeva), med drugim če je pričakovanje prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari. Kot je presodil organ za BPP, pa tožnik ni podal in izkazal nobenih navedb, s katerimi bi v pritožbenem postopku zoper sklep Su 654/2021 lahko izpodbil zaključke tega sklepa, da izločitveni razlog po 2. točki 70. člena ZPP (da sodnik ne sme opravljati sodniške funkcije, če je stalno ali začasno zaposlen pri stranki)1 pri (izločani) višji sodnici A. A. ni podan, saj od 1. 10. 2020 (in torej v času odločanja v zadevi I U 616/2021 dne 24. 8. 2021) ni več „zaposlena pri Okrožnem sodišču v Ljubljani“ (kot zastopniku tožene stranke v zadevi I U 616/2021), pač pa je bila s tem dnem imenovana za višjo sodnico na Upravnem sodišču, in da tudi ni konkretiziral in izkazal kakšnih okoliščin, s katerimi bi zaradi pretekle zaposlitve sodnice utemeljil dvom v sodničino nepristranskost (6. točka 70. člena ZPP).

10. Če pa v prošnji za BPP tožnik niti ni podal konkretiziranih navedb o tem, s kakšnimi razlogi bi s pritožbo izpodbijal sklep Su 654/2021, tudi ne more uspeti s tožbenimi navedbami, da je njegovo prošnjo za BPP organ zavrnil neutemeljeno in neobrazloženo ter da s tem ščiti svoje nezakonite akte, in da pogoje za BPP izpolnjuje ter da se mu z nedodelitvijo BPP posega v ustavno pravico do pravnega sredstva. Tožnik tudi v tožbi ne podaja navedb o tem, zakaj naj bi bila nepravilna pritrditev organa za BPP zaključkom sklepa Su, da izločevana sodnica ni več „zaposlena pri toženki“ in da tudi ni navedel in izkazal nobenih konkretnih okoliščin za zatrjevano pristranskost sodnice zaradi pretekle „zaposlitve pri toženki“. Zato so brez podlage njegove navedbe, da je zavrnitev njegove prošnje neutemeljena in da z nezakonito odločitvijo organ za BPP „ščiti“ nezakonite akte sodišča. Neutemeljene so tudi tožbene navedbe, da je organ za BPP njegovo prošnjo zavrnil neobrazloženo, saj je zavrnitev prošnje organ, kot že navedeno, utemeljil na zaključku, da tožnik s svojimi navedbami v prošnji za BPP ni izkazal verjetnosti uspeha s pritožbo zoper sklep Su, s čemer ni izpolnil pogoja za dodelitev BPP iz prvega odstavka 24. člena ZBPP.

11. Prav tako so neutemeljene tožbene navedbe, da se tožniku s tem, ko mu ni dodeljena BPP, posega v ustavno pravico do pravnega sredstva; da gre za nedopusten poseg, tožnik meni glede na ureditev postulacijske sposobnosti za pritožbo v drugem odstavku 22. člena ZUS-1, ki je sam nima. Iz odločbe Ustavnega sodišče U-I-69/07 z dne 4. 12. 2008 o tem vprašanju izhaja, da je z obveznim pravnim zastopanjem za vložitev pritožbe po drugem odstavku 22. člena ZUS-1 zakonodajalec določil način izvrševanja pravice do pritožbe iz 25. člena Ustave, s katerim se zagotavlja učinkovitost sodstva; da se s tako določenim načinom izvrševanja pravice do pravnega sredstva ne posega v ustavno pravico do pravnega sredstva; in da obvezno pravno zastopanje nima učinkov na samo vsebino procesne pravice do pritožbe2. To pa pomeni, da se s samo zakonsko ureditvijo drugega odstavka 22. člena ZUS-1 tožniku ne posega v ustavno pravico do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave. Lahko pa bi ureditev drugega odstavka 22. člena ZUS-1 pomenila poseg v ustavno pravico pritožnikov iz 22. člena Ustave, ker bi bili ti lahko v neenakopravnem položaju glede na to, ali si lahko zagotovijo obvezno pravno zastopanje. V zvezi s tem pa je Ustavno sodišče v citirani odločbi U-I-69/07 zavzelo stališče, da pravica do pravnega sredstva ni absolutna pravica v tem smislu, da pomeni za stranko pravico do brezplačnega pravnega sredstva, pač pa mora država zagotoviti dejansko dostopnost do pravnega sredstva3. S sistemom brezplačne pravne pomoči (pa) je zagotovljeno, da lahko tudi oseba slabega gmotnega položaja pridobi ustreznega pooblaščenca za vložitev pritožbe4. Vendar je po presoji sodišča potrebno upoštevati ureditev sistema brezplačne pravne pomoči v ZBPP kot celoti, kar pomeni, da mora prosilec za BPP za dodelitev te pomoči poleg pogoja gmotnega položaja izpolnjevati tudi pogoj iz 24. člena ZBPP. V prvem odstavku 12. člena ZBPP je izrecno določeno, da se izredna BPP (tako obliko je tožnik uveljavljal) dodeli prosilcu, ki je upravičenec do denarne socialne pomoči (da je upravičenec do denarne socialne pomoči, je v prošnji za BPP tožnik navajal), _če izpolnjuje pogoje za dodelitev BPP iz 24. člena ZBPP_. Da pogoja iz prvega odstavka 24. člena ZBPP tožnik ne izpolnjuje, pa je organ za BPP ugotovil, sodišče pa njegovi presoji, kot zgoraj, pritrdilo.

12. Ker je sodišče presodilo, da so tožbene navedbe neutemeljene in ker tudi ni ugotovilo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

13. Sodišče je odločilo v zadevi na seji na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1, ker dejansko stanje, ki je bilo podlaga za odločitev, med strankama ni sporno. Tožnik namreč ni prerekal sprejete ugotovitve organa za BPP, da izločevana sodnica ni več zaposlena pri „toženki“ (pravilno: organu, ki je zastopal toženko, op. sodišča) in tudi ne njegove ugotovitve, da tožnik v prošnji za BPP ni konkretiziral in izkazal nobenih okoliščin, s katerimi bi zaradi pretekle zaposlitve sodnice pri „toženki“ (pravilno: organu, ki je zastopal toženko, op. sodišča) utemeljil dvom v njeno nepristranskost. Na teh ugotovitvah pa zaključek v izpodbijani odločbi, da ni izkazal verjetnosti uspeha s pritožbo zoper odločitev o zavrnitvi njegove zahteve za izločitev sodnice, in odločitev o nedodelitvi BPP, temeljita.

1 Izločitveni razlog po 2. točki 70. člena ZPP se glede na zakonsko dikcijo ne nanaša na pretekle zaposlitve. 2 Točke 11 do 13 3 Točka 14 4 Točka 15 odločbe U-I-69/07