Jedro

Posledica odločitve Ustavnega sodišča, ki je razveljavilo 1. točko 1. odstavka 258. člena ZIZ, ni le v tem, da zakonska domneva nevarnosti, če se predlog za predhodno odredbo opira na (pavšalno ugovarjani) sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ne obstoji več in je verjetnost nevarnosti kot nujno predpostavko potrebno izkazovati posebej, pač pa tudi, da izdaja predhodne odredbe, ki se opira na sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, sploh ni mogoča. Neizvršljivi sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni takšna odločba, na temelju katere bi se lahko izdala predhodna odredba.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovoru zoper sklep ugodi in se: - sklep o zavarovanju opr. št. Pg 49/2012 z dne 8. 9. 2014 razveljavi, razveljavijo se tudi opravljena dejanja zavarovanja, predlog o zavarovanju terjatve s predhodnimi odredbami v višini 4.494,51 EUR pa se zavrne; - tožeči stranki se naloži povrnitev stroškov postopka zavarovanja v korist tožene stranke v znesku 119,18 EUR v 15 dneh od vročitve tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od preteka izpolnitvenega roka do plačila.

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 186,96 EUR v 15 dneh od vročitve tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor tožene stranke zoper sklep o izdaji predhodnih odredb Okrožnega sodišča v Krškem opr. št. Pg 49/2014 z dne 8. 9. 2014. Odločitev o stroških pa je pridržalo do končne odločbe v tej pravdni zadevi.

2. Zoper sklep je tožena stranka vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep spremeni tako, da ugodi ugovoru tožene stranke zoper sklep o predhodni odredbi s stroškovno posledico oziroma podrejeno, da sklep razveljavi ter zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje s stroškovno posledico. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Uvodoma je potrebno omeniti, da je v predmetnem postopku že tekel postopek o zavarovanju terjatve tožeče stranke s predhodnimi odredbami. Prvotni sklep, s katerim je bilo predlogu tožeče stranke v celoti ugodeno, je sodišče prve stopnje razveljavilo zaradi sprejete odločbe Ustavnega sodišča RS opr. št. U-I- 148/13 o razveljavitvi 1. točke prvega odstavka 258. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), na katerem so temeljile izdane predhodne odredbe.

6. V ponovnem predlogu za izdajo predhodnih odredb se tožeča stranka v skladu z razveljavitvenim sklepom ni več sklicevala na zakonsko domnevo iz 1. tč. prvega odstavka 258. čl. ZIZ, pač pa je verjetnost obstoja nevarnosti uveljavitve terjatve zatrjevala posebej, in sicer da se tožena stranka (dolžnik) nahaja v stanju insolventnosti oz. trajnejše nelikvidnosti, saj ima račun nepretrgoma blokiran že 752 dni, poleg tega so mu prihodki v zadnjih letih upadli za 60%.

7. Sodišče prve stopnje je ponovnemu predlogu tožeče stranke ugodilo in izdalo vse predlagane predhodne odredbe (1. rubež premičnin in vpis rubeža v uradni register zarubljenih premičnin in zastavnih pravic pri AJPES-u, 2. prepoved banki X. d. d., da ne sme dolžniku ali komu drugemu po njegovem nalogu izplačati iz njegovega TRR denarnega zneska, za katerega je odredilo predhodno odredbo in 3. predznambo zastavne pravice v zemljiški knjigi pri dolžnikovih nepremičninah) do 1/ celote, vpisane pri vl. št. 000 - S. (parc. št. 1176/80 – ID 001 in parc. št. 1176/71 – ID 002)). Ugotovilo je, da dajatveni del sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine (menice) s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani, s katerim je to odločilo, da bo o zahtevku odločalo pravdno sodišče, s tem ni bil razveljavljen, le pravnomočen ni postal. Zato naj bi šlo za sodno odločbo o denarni terjatvi, ki še ni izvršljiva oz. za odločbo domačega sodišča v smislu prvega odstavka. 257. čl. ZIZ (tako tudi sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 14/2010). Hkrati je tudi ocenilo, da je tožeča stranka obstoj nevarnosti izkazala za verjetno, s čimer naj bi bila oba zakonsko določena pogoja iz prvega odstavka 257. čl. ZIZ podana. Nadalje pa je z izpodbijanim sklepom tudi zavrnilo ugovor tožene stranke zoper izdane predhodne odredbe.

8. Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbenim navedbam tožene stranke, da glede na odločitev Ustavnega sodišča tudi za izdajo ponovne predhodne odredbe niso bili podani zakonski pogoji (prim. odločbi Ustavnega sodišča RS U-I-148/13 in Up-597/14). Posledica odločitve Ustavnega sodišča, ki je razveljavilo 1. tč. prvega odstavka 258. čl. ZIZ, ni le v tem, da zakonska domneva nevarnosti, če se predlog za predhodno odredbo opira na (pavšalno ugovarjani) sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ne obstoji več in je verjetnost nevarnosti kot nujno predpostavko potrebno izkazovati posebej, pač pa tudi, da izdaja predhodne odredbe, ki se opira na sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, sploh ni mogoča. V nasprotnem bi bil pravni položaj upnikov, ki so v pravdnem postopku izposlovali neizvršljivo sodbo neprimerno težji kot položaj upnikov z verodostojno listino, kar po stališču Ustavnega sodišča ne bi bilo v skladu z načelom enakosti iz drugega odstavka 14. čl. Ustave RS. V 16. točki odločbe U-I-148/13 je Ustavno sodišče razložilo, »da verodostojna listina ni neizvršljiva sodba ali enakovredna podlaga za predhodno odredbo. Zgolj obstoj verodostojne listine same po sebi, življenjsko gledano, praviloma ne more izkazovati verjetnosti obstoja upniško-dolžniškega razmerja z enako težo kot neizvršljiva sodba. Sodba prve stopnje … je po zanesljivosti ugotovljenih dejstev ter uporabljenega prava že zaradi postopka svojega nastanka nekaj povsem drugega kot plačilni nalog, proti kateremu je dolžnik vložil ugovor in je šele treba v celoti opraviti postopek ugotavljanja utemeljenosti zahtevka…«. Vsled temu (neizvršljivi) sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni takšna odločba, na temelju katere bi se lahko izdala predhodna odredba. S tem pa v tej zadevi tudi ni podana nujna predpostavka za izdajo predhodnih odredb, saj se je predlog tožeče stranke opiral le na sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.

9. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo, izpodbijani sklep pa spremenilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (3. tč. 365. čl. ZPP).

10. Izrek o stroških temelji na določilu prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Tožena stranka je upravičena do povrnitve stroškov po specificiranem stroškovniku v skladu z Odvetniško tarifo in Zakonom o sodnih taksah in sicer za ugovor zoper sklep o predhodni odredbi: 53,10 EUR za sestavo ugovora (tar. št. 3461), 20 EUR stroškov v pavšalu (tar. št. 6002) in 22 % DDV od skupnega zneska ter sodne takse za ugovor v znesku 30,00 EUR. Upravičena pa je tudi do povrnitve stroškov pritožbenega postopka in sicer: 106,20 EUR za pritožbo (tar. št. 3468), 20 EUR stroškov v pavšalu (tar. št. 6002) in 22 % DDV od skupnega zneska ter sodna taksa za pritožbo 33,00 EUR. Oba zneska mora tožena stranka plačati v 15 dneh od vročitve sklepa. Prvostopenjski stroški znašajo 119,18 EUR, pritožbeni pa 186,96 EUR, v primeru zamude gredo toženi stranki še zamudne obresti od preteka roka do plačila.