Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Izrek regulatorne odločbe natančno določa, kaj so vodilni proizvodi, pri čemer kot relevantno ločuje zgolj vrsto omrežja (bakreno ali optično). Ne določa pa, da se v primeru preizkusa gospodarske ponovljivosti kot en maloprodajni proizvod upoštevajo vsi v maloprodajni ponudbi tožnika ponujeni proizvodi, ki imajo enako hitrost in tehnologijo kot tisti proizvod, ki je po kriterijih iz 10.b točke izreka ocenjen kot vodilni oziroma da se pri preizkusu gospodarske ponovljivosti vsi maloprodajni proizvodi, ki imajo enako hitrost in tehnologijo kot vodilni, obravnavajo kot en (isti) proizvod.
I. Tožbi se ugodi, odločba Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije št. 06104-11/2019/7 z 19. 5. 2020 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.
II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 469,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
**Potek upravnega postopka**
1. Toženka je z izpodbijano odločbo na podlagi drugega odstavka 224. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1) v postopku nadzora v zvezi z izvajanjem obveznosti iz b) alineje 10. točke izreka odločbe agencije št. 38244-2/2017/19 s 5. 12. 2017 (regulatorna odločba) na upoštevnem trgu 3b "Veleprodajni osrednji dostop na fiksni lokaciji za izdelke za množični trg" tožniku po uradni dolžnosti naložila, da mora v roku 20 dni od vročitve te odločbe, razen v zvezi z izvajanjem storitev v naseljih, ki so navedena v Prilogi 1 regulatorne odločbe, odpraviti ugotovljeno kršitev obveznosti iz b) alineje 10. točke izreka regulatorne odločbe na način, da za storitve dostopa z bitnim tokom na regionalnem in nacionalnem nivoju do NGA omrežja iz b) alineje 10. točke regulatorne odločbe, razen v zvezi z izvajanjem storitev v naseljih, ki so navedena v Prilogi 1 regulatorne odločbe, za katere je iskalcem dostopa v obdobju od 1. 5. 2018 do vključno 31. 5. 2018 zaračunaval previsoke cene storitev dostopa z bitnim tokom na regionalnem in nacionalnem nivoju do NGA omrežja, upošteva gospodarsko ponovljivost tako, da bo rezultat preskusa gospodarske ponovljivosti za vodilne maloprodajne proizvode, ki se nahajajo v tabeli, ki je navedena v 1. točki izreka, večji ali enak nič, ter vsem tem iskalcem dostopa v istem roku povrne razliko med tako določenimi veleprodajnimi cenami dostopa (stolpec 7 navedene tabele) in veleprodajnimi cenami, ki so veljale v obdobju od 1. 5. 2018 do vključno 31. 5. 2018 in jih je v tem obdobju zaračunal iskalcem dostopa (stolpec 5 navedene tabele).
2. V obrazložitvi navaja, da je ugotovila, da je bil rezultat preskusa gospodarske ponovljivosti negativen za enega izmed dveh obstoječih vodilnih maloprodajnih proizvodov preko optičnega omrežja (tehnologija FTTH) z vidika tržnega deleža (priključki) in z vidika vrednosti (prihodki) za storitve dostopa z bitnim tokom na regionalnem in nacionalnem nivoju do NGA omrežja – to je za dostop z bitnim tokom preko optičnega omrežja. Prav tako je ugotovila, da je bil rezultat preskusa gospodarske ponovljivosti negativen tudi za nov ali spremenjen vodilni maloprodajni proizvod preko NGA bakrenega omrežja (to je tehnologije VDSL in druge naprednejše tehnologije) in preko optičnega omrežja, ki sicer po tožnikovih ocenah ne sodi med vodilne maloprodajne proizvode, vendar ta maloprodajna ponudba v zadnjih treh mesecih beleži najvišjo absolutno rast števila priključkov, zato ga je toženka vključila med vodilne maloprodajne proizvode, za storitve dostopa z bitnim tokom na regionalnem in nacionalnem nivoju do NGA omrežja – to je za dostop z bitnim tokom preko NGA bakrenega omrežja (tehnologije VDSL in naprednejše tehnologije) in za dostop z bitnim tokom preko optičnega omrežja.
3. Odgovarja na tožnikove ugovore, podane v postopku, ki jih zavrača in pojasnjuje svojo opredelitev vodilnega proizvoda, in sicer da je v skladu b) alinejo 10. točke izreka regulatorne odločbe kot obstoječi vodilni maloprodajni proizvod upoštevala proizvod glede na tehnologijo in glede na hitrost dostopa navzdol in navzgor, ne glede na druge lastnosti vodilnega proizvoda (npr. programska shema, poštni predali, zakup prostora, ipd.). Tako je preskus gospodarske ponovljivosti opravila za dva obstoječa vodilna maloprodajna proizvoda preko NGA bakrenega omrežja in za dva obstoječa vodilna maloprodajna proizvoda preko optičnega omrežja ter na vsak nov ali spremenjen vodilni maloprodajni proizvod preko NGA bakrenega omrežja in preko optičnega omrežja, ki sicer po tožnikovih ocenah ne sodi med vodilne maloprodajne proizvode, vendar ta maloprodajna ponudba v zadnjih treh mesecih beleži najvišjo absolutno rast števila priključkov.
4. Dalje pojasnjuje, da ni razširila postopka nadzora, temveč je zgolj preverjala izpolnjevanje obveznosti iz b) alineje 10. točke izreka regulatorne odločbe. Zavrača tudi tožnikove navedbe glede nejasnosti in nedoločnosti obveznosti cenovnega nadzora v regulatorni odločbi, saj je ta postala pravnomočna s sodbo Upravnega sodišča I U 48/2018 z 9. 10. 2018. Poudarja, da se z izvršitvijo predmetnega ukrepa le nalaga odprava nepravilnosti, ki jih je storil tožnik sam z uveljavitvijo napačnih veleprodajnih cen, ki ne omogočajo gospodarske ponovitve njegove maloprodajne ponudbe, in s katerim je užival neupravičeno prednost pred konkurenti. Nenazadnje pojasnjuje tudi svoj model za preverjanje gospodarske ponovljivosti (ERT), ki je, kot navaja, njeno lastno orodje za preverjanje izpolnjevanja obveznosti gospodarske ponovljivosti iz 10.b točke izreka regulatorne odločbe in izpostavlja, da modela ne spreminja, temveč se spreminjajo le vhodni podatki, ki sledijo oziroma se prilagajajo vsakokratni spremembi tožnikovih prodajnih pogojev na maloprodajni in veleprodajni ravni, kot jih sproti na novo uveljavlja sam tožnik.
**Bistvene navedbe strank v upravnem sporu**
5. Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja in vlaga tožbo, v kateri med drugim navaja, da so kriteriji za določitev vodilnih proizvodov določeni v 10.b točki izreka regulatorne odločbe ter da izpodbijana odločba obrazložitve takšnih kriterijev in aplikacije na posamezen proizvod ne vsebuje, temveč se zgolj pavšalno sklicuje na tožnikove navedbe v drugi zadevi. Meni, da bi morala toženka za vsak proizvod, glede katerega izvaja nadzor in s tem preskus gospodarske ponovljivosti, konkretno navesti, zakaj in na podlagi česa ga šteje za vodilnega ob upoštevanju kriterijev iz regulatorne odločbe. Pri izračunu je po tožnikovem prepričanju popolnoma neutemeljeno upoštevala združene vse oziroma nekatere pakete z isto hitrostjo in isto tehnologijo. Takšna opredelitev vodilnih proizvodov nima opore v regulatorni odločbi. Prav tako predstavlja odstop od prakse toženke, vzpostavljene z delno odločbo št. 06104-2/2018/16 z 20. 12. 2018. Tožnik tako ne more vedeti, katere proizvode in na kakšen način bo pri preverjanju gospodarske ponovljivosti toženka združevala.
6. Meni tudi, da je 1. točka izreka izpodbijane odločbe neizvršljiva iz razloga, ker mu nalaga, da obveznost upoštevanja gospodarske ponovljivosti izvrši za že preteklo obdobje oziroma za nazaj spreminja cene veleprodajnih oziroma maloprodajnih produktov in storitev. Z obveznostjo, naloženo v izpodbijani odločbi, pa toženka dejansko neposredno posega v civilnopravna razmerja. V nadaljevanju tožbe opozarja, da model ERT, na podlagi katerega je bila izračunana gospodarska ponovljivost, ni del regulatorne odločbe, niti ji ni bil priložen.
7. Tožniku torej po njegovem prepričanju ni bilo zgolj onemogočeno, da z dovolj veliko stopnjo zanesljivostjo vnaprej določi cene, ki bodo gospodarsko ponovljive, kot ta pojem razume toženka, temveč tudi da se v posameznem postopku nadzora učinkovito brani, saj praktično do konca postopka ni seznanjen, kakšen model bo toženka uporabila za predhodni preskus gospodarske ponovljivosti in kako bo upoštevala njegove vhodne podatke. Takšno vodenje postopka po njegovem mnenju nasprotuje načelu kontradiktornosti postopka. Izpodbijane odločbe iz teh razlogov ni mogoče preizkusiti. Posledično je toženka napačno oziroma nepopolno ugotovila dejansko stanje oziroma je napravila napačen zaključek glede na ugotovljena dejstva. V nadaljevanju se opredeljuje do stroškov, ki jih je toženka uporabila za izračun gospodarske ponovljivosti in do končnega rezultata, in sicer v zvezi z vsakim posameznim proizvodom oziroma storitvijo.
8. Sodišču tako predlaga, naj tožbi ugodi in ugotovi, da je izpodbijana odločba v celoti nična; podrejeno naj jo v celoti odpravi in zadevo vrne toženki v ponovni postopek. Hkrati zahteva povrnitev stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
9. Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi, saj meni, da je ta v celoti pravilna in zakonita ter da niso podane očitane kršitve. Po vsebini odgovarja na tožbene navedbe, ki jih prereka in sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.
10. V vlogi s 1. 7. 2022 tožnik odgovarja na toženkine navedbe v odgovoru na tožbo, vztraja pri tožbi in razlogih zanjo, ki jih dodatno utemeljuje.
**Datum odločitve sodišča**
11. Sodišče je narok za glavno obravnavo, ki ga je opravilo 24. 8. 2022, v celoti snemalo. Prepis zvočnega posnetka je bil po podatkih sodnega spisa tožnikovemu pooblaščencu in toženki vročen 7. 9. 2022 skupaj s pozivom, da v roku pet dni podata ugovor zoper morebitne nepravilnosti prepisa.1
12. Toženka je sodišču z vlogo, ki jo je sodišče prejelo 7. 9. 2022, sporočila, da se s prepisom zvočnega posnetka zapisnika glavne obravnave strinja. Tožnik pa tudi ni podal nobenih pripomb oziroma ugovora zoper morebitne nepravilnosti prepisa. Sodišče je sodbo izdalo po izteku navedenega petdnevnega roka za ugovor zoper morebitne nepravilnosti prepisa.
**Dokazni sklep**
13. Sodišče je v dokaznem postopku vpogledalo vse listine v upravnem spisu obravnavane zadeve ter vse listine, ki jih je tožnik predložil v tem upravnem sporu (priloge A2 do A11).
14. Izvedbo ostalih s strani tožnika predlaganih dokazov – vpogled v listine iz drugih upravnih spisov (št. 06104-8/2019 in 06104-2/2018) pa je kot nepotrebne za odločitev v tem upravnem sporu zavrnilo, kar bo podrobneje pojasnjeno v nadaljevanju obrazložitve te sodbe.2 **K I. točki izreka**
15. Tožba je utemeljena.
_Splošno_
16. Toženka, kot telekomunikacijski regulatorni organ, je izpodbijano odločbo izdala v postopku nadzora nad izpolnjevanjem tožnikovih obveznosti iz 10.b točke izreka regulatorne odločbe (priloga A7), s katero je tožnika v 1. točki izreka spoznala za operaterja s pomembno tržno močjo na upoštevnem trgu 3b "Veleprodajni osrednji dostop na fiksni lokaciji za izdelke za množični trg" v nadaljnjih točkah izreka regulatorne odločbe pa mu je naložila več obveznosti, povezanih s tem statusom.
17. Z 10.b točko izreka regulatorne odločbe je bila tožniku, razen v zvezi z izvajanjem storitev v naseljih, ki so navedena v Prilogi 1 te odločbe, naložena obveznost cenovnega nadzora in stroškovnega računovodstva, v okviru katere mora za dostop z bitnim tokom na regionalnem in nacionalnem nivoju do NGA omrežja - to je za dostop z bitnim tokom preko NGA bakrenega omrežja (tehnologija VDSL in naprednejše tehnologije) in dostop z bitnim tokom preko optičnega omrežja - upoštevati gospodarsko ponovljivost (ERT), pri čemer se ta nanaša: - na dva obstoječa vodilna maloprodajna proizvoda preko NGA bakrenega omrežja (tehnologije VDSL in druge naprednejše tehnologije) in na dva obstoječa vodilna maloprodajna proizvoda preko optičnega omrežja v aktualni prodajni ponudbi tožnika z vidika tržnega deleža (priključki) in z vidika vrednosti (prihodki), pri čemer se upošteva tržni delež, ki velja na dan vročitve te odločbe, prihodki pa za obdobje preteklih 12 mesecev pred uveljavitvijo odločbe, in sicer v naseljih, ki niso navedena v Prilogi 1; - na vsak nov ali spremenjen maloprodajni proizvod preko NGA bakrenega omrežja (tehnologije VDSL in druge naprednejše tehnologije) in vsak nov ali spremenjen maloprodajni proizvod preko optičnega omrežja, ki je z vidika tržnega deleža (priključki) oziroma vrednosti (prihodki) proizvoda oziroma stroškov oglaševanja ocenjen kot eden izmed dveh vodilnih maloprodajnih proizvodov, pri čemer mora tožnik v zvezi s tem podati ocenjen tržni delež, ocenjene prihodke za prihodnjih 12 mesecev in podatke o ocenjeni višini stroškov oglaševanja, in sicer v naseljih, ki niso navedena v Prilogi 1; - na vsak nov ali spremenjen vodilni maloprodajni proizvod preko NGA bakrenega omrežja (tehnologija VDSL in druge naprednejše tehnologije) in preko optičnega omrežja, ki sicer po ocenah tožnika ne sodi med vodilne maloprodajne proizvode, vendar ta maloprodajna ponudba v zadnjih treh mesecih beleži najvišjo absolutno rast števila priključkov, zato se ta vključi med vodilne maloprodajne proizvode, in sicer v naseljih, ki niso navedena v Prilogi 1; - na maloprodajni proizvod, primerljiv vodilnemu maloprodajnemu proizvodu drugega operaterja, ki ima zagotovljen veleprodajni dostop preko NGA omrežja tožnika, pri čemer mora tožnik posredovati podatke o tržnem deležu in številu veleprodajnih priključkov, ki jih zagotavlja drugim operaterjem, in sicer v naseljih, ki niso navedena v Prilogi 1. 18. Z izpodbijano odločbo je torej toženka v postopku nadzora preverjala, ali tožnik izpolnjuje navedene obveznosti iz regulatorne odločbe, in odločila, da jih krši ter mu naložila odpravo kršitev. V obravnavanem primeru gre za reguliran trg, pri katerem operater ni prost pri oblikovanju vseh pogodbenih določil, to je pri oblikovanju cene za operaterski dostop.
19. Postopek nadzora, za kakršnega gre v tem primeru, je urejen v 224. členu ZEKom-1, ki določa, da če agencija (toženka) pri nadzoru fizičnih in pravnih oseb, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja oziroma storitve, ugotovi nepravilnosti pri izvajanju določb tega zakona ter na njegovi podlagi izdanih predpisov, splošnih aktov in posamičnih aktov ali ukrepov, ki jih sama sprejema, te osebe o tem pisno obvesti in jim da možnost, da se o zadevi izrečejo v razumnem roku (prvi odstavek). Agencija lahko po prejemu odgovora ali po poteku roka za odgovor iz prejšnjega odstavka zahteva ustavitev kršitve iz prejšnjega odstavka tega člena takoj ali v razumnem roku ter hkrati sprejme ustrezne in sorazmerne ukrepe za zagotovitev odprave nepravilnosti (drugi odstavek).
20. Po prvem odstavku 223. člena ZEKom-1 se v postopku nadzora po tem zakonu uporabljajo določbe zakona, ki ureja inšpekcijski nadzor, če s tem zakonom ni drugače določeno. Tak zakon je Zakon o inšpekcijskem nadzoru (ZIN), ki v 32. členu (ukrepi inšpektorjev) določa, da ima inšpektor, če pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora ugotovi, da je kršen zakon ali drug predpis oziroma drug akt, katerega izvajanje nadzoruje, pravico in dolžnost med drugim odrediti ukrepe v skladu s tem ali drugim zakonom, katerega izvajanje nadzoruje, za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti, v roku, ki ga sam določi ali odrediti druge ukrepe, za katere je pooblaščen z zakonom ali drugim predpisom. Tako iz citiranih določb 224. člena ZEKom-1 kot 32. člena ZIN izhaja, da je temeljna obveznost za nadzor pristojnega nadzorstvenega organa, da ob ugotovljenih kršitvah v roku, ki ga določi, odredi ukrepe za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti pri izvrševanju zakonov in drugih predpisov.
_Glede ugotovitve kršitve izvajanja obveznosti iz 10.b točke izreka regulatorne odločbe_
21. Kot izhaja iz regulatorne odločbe, se obveznost vzpostavitve gospodarske ponovljivosti ne nanaša na vse oziroma katerekoli tožnikove proizvode, temveč samo na določene proizvode. Kateri so ti proizvodi, je določno opredeljeno v izreku regulatorne odločbe, in sicer v prej citirani 10.b točki. Zato mora toženka po presoji sodišča pri opredelitvi proizvodov, na katere se nanaša obveznost upoštevanja gospodarske ponovljivosti (ERT), upoštevati kriterije, določene v tej točki izreka regulatorne odločbe.
22. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je toženka pri opredelitvi vodilnih proizvodov upoštevala, da je tožnik v zadevi št. 38230-1/2018, v dokumentih pod št. 38230-1/2018/6 in pod št. 38230-1/2018/7 sam navedel, da naj se kot vodilni maloprodajni proizvod upošteva A. s hitrostjo 10M/2M preko optičnega omrežja (tehnologije FTTH). Nadalje ugotavlja, da je tožnik v dokumentu št. 38230-1/2018/8 navedel, da je v zadnjih treh mesecih zabeležil absolutno rast pri dveh novih proizvodih, in sicer pri B. za hitrost dostopa 30M/5M preko NGA bakrenega omrežja ter pri C. za hitrost dostopa 50M/20M preko optičnega omrežja, in sicer v naseljih, ki niso navedena v Prilogi 1 regulatorne odločbe. Tožnik temu, da gre za vodilne proizvode, ugovarja, češ, da toženka ne bi smela vzeti podatkov iz drugih postopkov, ampak bi morala sama ugotavljati vodilne maloprodajne proizvode. Vendar konkretno ne zatrdi, da ti proizvodi niso vodilni in zakaj ne, tako da je njegov ugovor v tem delu zgolj pavšalen.
23. Toženka nadalje pojasnjuje, da je kot obstoječi vodilni maloprodajni proizvod z vidika tržnega deleža (priključki) in z vidika vrednosti (prihodki), pri čemer se upošteva tržni delež, ki velja na dan vročitve odločbe, prihodki pa za obdobje preteklih 12 mesecev pred uveljavitvijo odločbe, in sicer v naseljih, ki niso navedena v Prilogi 1 za hitrost dostopa 10M/2M preko optičnega omrežja (tehnologije FTTH), za obravnavano obdobje upoštevala kot en proizvod A. in D. Kot nov ali spremenjen vodilni maloprodajni proizvod, ki sicer po ocenah tožnika ne sodi med vodilne maloprodajne proizvode, vendar ta maloprodajna ponudba v zadnjih treh mesecih beleži najvišjo absolutno rast števila priključkov je za hitrost dostopa 30M/5M preko NGA bakrenega omrežja (tehnologije VDSL in druge naprednejše tehnologije) upoštevala kot en proizvod A., D., B. in C. ter preko optičnega omrežja za hitrost dostopa 50M/20M kot en proizvod A., D. in B. Navaja, da je ugotovila, da je bil rezultat preskusa gospodarske ponovljivosti za navedene vodilne maloprodajne proizvode negativen.3
24. Tožnik takšnemu toženkinemu pristopu združevanja nasprotuje in meni, da je v nasprotju z namenom cenovne regulacije, vzpostavljene v 10.b točki izreka regulatorne odločbe. S tem v zvezi navaja, da so v nek hipotetičen (namišljen) "vodilni" proizvod vključeni proizvodi, ki sploh nimajo naročnikov, je njihovo število neznatno ali pa je njihov prirast neznaten. Meni, da namen cenovne regulacije vodilnih proizvodov ne more biti namenjen regulaciji takšnih proizvodov z neznatnim deležem. Poudarja tudi, da proizvod D. nikakor ne predstavlja vodilnega proizvoda, saj ne izpolnjuje kriterijev za opredelitev kot vodilni proizvod glede na to, da je imel na dan 31. 5. 2018, ki ga pri izračunu uporablja toženka, zgolj 472 naročnikov.
25. Sodišče ugotavlja, da maloprodajni proizvod D. s hitrostjo dostopa 10M/2M pri storitvah dostopa z bitnim tokom preko optičnega omrežja (tehnologija FTTH) na nacionalnem in regionalnem nivoju z vidika tržnega deleža (priključki) in z vidika vrednosti (prihodki) ni "obstoječi" vodilni maloprodajni proizvod, kot ga v opazovanem obdobju opredeljuje prej citirana določba prve alineje 10.b točke regulatorne odločbe.
26. Združevanje proizvodov tako pri obstoječem vodilnem maloprodajnem proizvodu po prvi alineji 10.b točke izreka regulatorne odločbe, kot pri novem ali spremenjenem maloprodajnem proizvodu, ki sicer po oceni tožnika ne sodi med vodilne maloprodajne proizvode, vendar ta maloprodajna ponudba v zadnjih treh mesecih beleži najvišjo absolutno rast števila priključkov (tretja alineja 10.b točke izreka regulatorne odločbe), pa toženka v izpodbijani odločbi utemeljuje s tem, da tožnik z namenom izigravanja regulatornih določb ponuja iste proizvode z istimi bistvenimi karakteristikami (to je tehnologija in hitrost dostopa navzgor in navzdol), ki jim je spremenil zgolj in samo ime, zato je v skladu z regulatorno odločbo kot obstoječi vodilni maloprodajni proizvod z vidika tržnega deleža (priključki) in z vidika vrednosti (prihodki) štela, da gre pri prej naštetih proizvodih za identičen oziroma isti proizvod.4 Pojasnjuje, da v skladu z 10.b točko izreka regulatorne odločbe upošteva vse tiste proizvode, ki jih tožnik ponuja v aktualni prodajni ponudbi, kar pomeni, da lahko upošteva tudi več kot dva proizvoda, upošteva torej vse tiste ponudbe, ki po hitrosti in tehnologiji dostopa navzdol in navzgor predstavljajo vodilni maloprodajni proizvod. To pa po prepričanju toženke pomeni dva, tri, štiri, lahko celo deset ponudb z različnim imenom, vendar z isto tehnologijo in hitrostjo dostopa navzdol in navzgor.5 Ob tem poudarja, da je tožnik istočasno iz prodajne ponudbe umaknil E. in F. in ju nadomestil s B. in C., medtem kot A. ni bil nadomeščen s D., ampak je bil D. le dodan, A. pa je ostal, po prepričanju toženke le zaradi namena izigravanja regulacije.6
27. Po presoji sodišča je takšna razlaga regulatorne odločbe, ki je v tem primeru "materialno pravo", ki ga je treba uporabiti, napačna, saj njen izrek, ki je edini relevanten, natančno določa kaj so vodilni proizvodi, pri čemer kot relevantno ločuje zgolj vrsto omrežja (bakreno ali optično). Ne določa pa, da se v primeru preizkusa gospodarske ponovljivosti kot en maloprodajni proizvod upoštevajo vsi, v maloprodajni ponudbi tožnika ponujeni proizvodi, ki imajo enako hitrost in tehnologijo kot tisti proizvod, ki je po kriterijih iz 10.b točke izreka ocenjen kot vodilni oziroma da se pri preizkusu gospodarske ponovljivosti vsi maloprodajni proizvodi, ki imajo enako hitrost in tehnologijo kot vodilni, obravnavajo kot en (isti) proizvod.
28. Sklicevanje na obrazložitev regulatorne odločbe ne more biti pravno upoštevno, saj mora biti pravilo, ki ga je treba upoštevati, oblikovano v izreku, ker se o pravici oziroma obveznosti odloči z izrekom oziroma dispozitivom odločbe. Materialno pravnomočen postane samo izrek odločbe, s katerim se glede na ugotovljeno dejansko stanje v konkretnem primeru odloči o pravni posledici, ki sledi iz abstraktne pravne norme. Drugi sestavni deli odločbe, na primer obrazložitev, pouk o pravnem sredstvu, ne postanejo pravnomočni.7 Sodišče se zato strinja s tožnikom, da je toženka, ker pri izračunu gospodarske ponovljivosti ni upoštevala tistih kriterijev, ki so določeni v 10.b točki izreka regulatorne odločbe, kršila prvi odstavek 224. člena ZEKom-1. _Sklepno_
29. Po povedanem je sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo skladno s tretjim odstavkom te določbe vrnilo toženki v ponovni postopek.
30. O ostalih tožbenih razlogih se ni izrekalo, ker so odpravo odločbe narekovali že navedeni razlogi. Zato tudi ni izvedlo listinskih dokazov (vpogleda v upravna spisa toženke št. 06104-2/2018 in 06104-8/2019), ki jih je tožnik predlagal v tem upravnem sporu v zvezi z dokazovanjem, da je toženka spremenila način metodologije pri izvajanju testa ERT glede na predhodne izračune oziroma metodologije pri izvajanju testa ERT. Sodišče namreč zaradi prej navedene kršitev materialnega prava, dejanskega stanja v zvezi z uporabo metodologije pri izvajanju testa ERT ni ugotavljalo. Tako tudi predlaganih dokazov s tem v zvezi ni bilo treba izvesti, saj za odločitev sodišča niso pravno pomembni.
**K II. točki izreka**
31. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožnik skladno s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do povračilo stroškov postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Pravilnik).
32. Zadeva je bila rešena na glavni obravnavi, tožnika pa je v postopku zastopala pooblaščena odvetniška družba, zato se mu po četrtem odstavku 3. člena Pravilnika priznajo stroški v višini 385,00 EUR, kar povečano za 22 % DDV znaša 469,70 EUR.
33. Toženka je stroške tožniku dolžna povrniti v roku 15 dni od vročitve te sodbe, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila.
1 Tretji odstavek 125. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). 2 Glej: točka 30 obrazložitve. 3 Glej: 4. stran izpodbijane odločbe. 4 Glej: stran 29 izpodbijane odločbe. 5 Glej: stran 30 izpodbijane odločbe. 6 Glej: stran 31 izpodbijane odločbe. 7 Glej: E. Kerševan, V. Androjna, Upravno procesno pravo, upravni postopek in upravni spor, GV Založba, Ljubljana 2017, str. 351.