Jedro

Prvi odstavek 144. člena ZPPSL je določba, ki stečajni senat zavezuje samo na napotitev upnika, da začne postopek pred pristojnim organom za ugotovitev prerekane terjatve, ne pa tudi, kakšen postopek in pred katerim organom mora začeti. Začetek takšnega postopka pa je tudi nadaljevanje zaradi stečaja prekinjenega postopka.

Petnajstdnevni rok iz prvega odstavka 144. člena ZPPSL velja tudi za vložitev predloga za nadaljevanje postopka.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Tožeča stranka je zoper toženo stranko vložila tožbo na plačilo 60.406,10 DEM. Med postopkom je sodišče proti toženi stranki začelo stečajni postopek. Zaradi tega je prišlo do prekinitve postopka po zakonu samem (četrta točka 212. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

V stečajnem postopku zoper toženo stranko je tožeča stranka v skladu s prvim in četrtim odstavkom 137. Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji - ZPPSL - prijavila terjatev, ki jo vtožuje v tem postopku. Ker je stečajni upravitelj prijavljeno terjatev prerekal, je stečajni senat tožečo stranko s sklepom napotil, da v 15 dneh od dneva vročitve sklepa začne pred sodiščem ali drugim organom postopek za ugotovitev prerekane terjatve (prvi odstavek 144. člena ZPPSL).

Glede na napotitveni sklep stečajnega senata je tožeča stranka predlagala nadaljevanje po četrti točki 212. člena ZPP prekinjenega postopka. Sodišče prve stopnje je predlog tožeče stranke zavrglo. Ugotovilo je, da ga je tožeča stranka vložila po preteku petnajstdnevnega roka iz prvega odstavka 144. člena ZPPSL, zaradi česar nima več pravnega interesa za nadaljevanje postopka. Po drugem odstavku 144. člena ZPPSL ima namreč zamuda omenjenega roka za posledico, da se upnikova terjatev pri razdelitvi stečajne mase ne upošteva.

Pritožbo tožene stranke je sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Strinjalo se je s stališči sodišča prve stopnje.

Sklep sodišča druge stopnje izpodbija tožeča stranka z revizijo, uveljavljajoč revizijski razlog iz druge točke prvega odstavka 385. člena ZPP. Revizijskemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep spremeni in predlogu za nadaljevanje prekinjenega postopka ugodi.

Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Tožeča stranka v reviziji ne izpodbija ugotovitve, da je predlog za nadaljevanje postopka vložila po preteku petnajstdnevnega roka od prejema napotitvenega sklepa stečajnega senata. Ne glede na to revizijsko sodišče ugotavlja, da ni sodišče pri računanju petnajstdnevnega roka in njegovega izteka ter ugotavljanju, kdaj je tožeča stranka vložila predlog za nadaljevanje prekinjenega postopka, kršilo nobene določbe ZPP.

Tožeča stranka vidi kršitev procesnih določb v izenačevanju predloga za nadaljevanje prekinjenega postopka z vložitvijo tožbe. Razen tega ni stečajni senat tisti, ki bi lahko upniku nalagal nadaljevanje prekinjenega postopka. Tega predlaga stranka sama, prekinjeni postopek pa se nadaljuje izključno samo po določbah ZPP, ne pa po določbah ZPPSL.

Prvi odstavek 144. člena ZPPSL je določba, ki stečajni senat zavezuje samo na napotitev upnika, da začne postopek pred pristojnim organom za ugotovitev prerekane terjatve, ne pa tudi, kakšen postopek in pred katerim organom mora začeti. Ni namreč dolžnost stečajnega senata, da v stečajnem postopku ugotavlja, iz kakšnih pravnih razmerij izvirajo sporne terjatve samo zato, da bi določil, kakšen postopek mora začeti upnik za ugotovitev terjatve. Na kakšni podlagi uveljavlja prerekano terjatev, kakšen postopek mora začeti in pred katerim organom, mora vedeti upnik. Zato se prvi odstavek 144. člena ZPPSL nanaša na vsak postopek, ki ga začne upnik po napotitvenem sklepu zaradi ugotovitve terjatve. Začetek takšnega postopka pa je tudi nadaljevanje zaradi stečaja prekinjenega postopka. Tega namreč ne bi bilo treba nadaljevati, če bi stečajni upravitelj vtoževano terjatev, ki je bila v stečaju prijavljena, priznal, ugovarjal pa ji tudi ne bi noben upnik (primerjaj: tretji odstavek 142. člena ZPPSL). Glede na zgoraj navedeno je stališče tožeče stranke, da je nadaljevanje prekinjenega postopka nekaj povsem drugega kot vložitev tožbe, z vidika uporabe prvega in drugega odstavka 144. člena ZPPSL zgrešeno. Zato velja petnajstdnevni rok iz prvega odstavka 144. člena ZPPSL tudi za vložitev predloga za nadaljevanje postopka. Omenjena zakonska določba in ravnanje stečajnega senata po njej tudi nič ne posega v določbe ZPP, ki urejajo nadaljevanje prekinjenega postopka. Ali bo vložila predlog za nadaljevanje prekinjenega postopka, ki je bila stvar odločitve tožeče stranke. Napotitveni sklep ji je priznal samo pravni interes za vložitev takšnega predloga. Če pa se je odločila, da ga bo vložila, bi ga morala vložiti v roku iz prvega odstavka 144. člena ZPPSL.

Uveljavljanih revizijskih razlogov torej ni. Ker v postopku tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, navedenih v deseti točki drugega odstavka 354. člena ZPP, materialnopravno pa je tudi pravilno odločeno, je revizijsko sodišče revizijo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno (393. člen ZPP).