Jedro

ZUP v 2. odst. 255. člena določa, da v predlogu za obnovo postopka odloča tisti organ, ki je izdal odločbo, s katero je bil postopek končan. Predmet odločanja v obnovi postopka je namreč lahko le upravna stvar, zaradi katere je bil začet prejšnji upravni postopek, ki se je končal z dokončno odločbo. Ker je bilo v predmetni zadevi o pravici iz pokojninskega zavarovanja odločeno s pravnomočno odločbo, ki jo je izdal prvostopni organ toženca (OE ZPIZ Ljubljana), je bil omenjeni organ pristojen, da odloči o predlogu za obnovo postopka. Ker je namesto I. stopenjskega organa o predlogu za obnovo postopka odločal II. stopenjski organ (pristojen organ), je prišlo do kršitve načela o dvostopnem odločanju, stranki pa je bila s tem tudi odvzeta pravica do pritožbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi. Sodba sodišča prve stopnje se spremeni tako, da izrek glasi: "Odločba tožene stranke št. P-528.430 z dne 20.4.1999 se razveljavi in zadeva vrne toženi stranki v novo odločanje."

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo odločbe toženca, izdane pod opr. št. P-528430 z dne 20.4.1999, z dne 11.5.1998 in z dne 8.10.1997 in zadevo vrnilo tožencu v novo odločanje.

Zoper sodbo se pritožuje toženec in sicer zaradi zmotno oz. nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Pri tem navaja, da je bil tožnik uživalec starostne pokojnine od 1.5.1971 dalje. Sprva mu je bila pokojnina, kot delavcu, ki je bil zaposlen pri organih za notranje zadeve, odmerjena po enoletnem povprečju plač. Skladno z njegovo zahtevo pa mu je bila z odločbo, datirano z dne 22.5.1997, pokojnina od 1.2.1996 dalje ponovno odmerjena in sicer ob upoštevanju pokojninske osnove, izračunane na podlagi povprečja plač iz obdobja 1966 do 1970. Glede na to, da tožnik zoper odločbo o odmeri pokojnine, datirano z dne 22.5.1997, ni vložil pritožbe, višine pravnomočno odmerjene pokojnine ne more drugače izpodbijati kakor z izrednim pravnim sredstvom, to je z obnovo postopka. Iz tega razloga toženec tudi ni pozval tožnika, naj opredeli in pojasni svojo vlogo. Ker tožnik ni predložil novih dokazov in tudi ni navajal nobenih novih dejstev, ki bi lahko pripeljali do drugačne odločitve v sporni zadevi, je bil njegov predlog za obnovo postopka zavrnjen, odločitev v zvezi s tožnikovo pritožbo pa potrjena z odločbo organa druge stopnje z dne 11.5.1998. Tudi v vlogi datirani z dne 18.2.1999, se tožnik ni strinjal z višino pokojnine, zato je bila tudi omenjena vloga obravnavana kot predlog za obnovo postopka. Prvostopno sodišče je tudi neutemeljeno razveljavilo odločbi toženca, izdani pod opr. št. P-528430 z dne 11.5.1998 in z dne 8.10.1997, saj je predmet socialnega spora le odločba, datirana z dne 20.4.1999. Pritožba je utemeljena.

Skladno s 30. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 19/94 - ZDSS) se tožba v sporih iz 1. alinee 1. tč., 1. alinee 2. tč. in 1. alinee 3. tč. 5. člena tega zakona ter 4. tč. 5. člena tega zakona (torej tudi v sporih v zvezi z uveljavljanjem pravic iz pokojninskega zavarovanja) sme vložiti zoper dokončno odločbo pristojnega organa. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 12/92 - 54/98 - ZPIZ-92) v 1. odst. 260. člena določa, da je zoper odločbo, izdano na drugi stopnji in zoper odločbo, izdano v reviziji, če je z njo odločba prve stopnje spremenjena, zagotovljeno sodno varstvo. Smiselno enako je določeno tudi v 2. odst. 252. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99, s nadaljnjimi spremembami - ZPIZ-99).

Glede na to, da je tožnik pritožbo, ki jo je prvostopno sodišče obravnavalo kot tožbo, vložil zoper odločbo toženca opr. št. P-528.430 z dne 20.4.1999, je bila predmet presoje lahko le omenjena odločba, ne pa odločbi opr. št. P-528430 z dne 11.5.1998 in z dne 8.10.1997. Kot to izhaja iz dokumentacije v upravnem spisu, je namreč tožnik na poziv toženca, da pojasni ali je njegovo vlogo, datirano z dne 15.2.1999, potrebno obravnavati kot predlog za sodno varstvo pred delovnim in socialnim sodiščem, ali pa kot predlog za obnovo postopka, ki jo bo obravnaval Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, v dopisu datiranem z dne 22.3.1999 izjavil, naj se zadeva obravnava na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in torej ne pred socialnim sodiščem. Ker torej tožnik zoper drugostopno odločbo toženca opr. št. P-528430 z dne 11.5.1998 v zvezi s prvostopno odločbo opr. št. P-528430 z dne 8.10.1997, ni vložil tožbe, prvostopno sodišče ni imelo nobene pravne podlage za odločitev, s katero je razveljavilo tudi prej citirani odločbi.

Po stališču pritožbenega sodišča pa je prvostopno sodišče utemeljeno razveljavilo izpodbijano odločbo toženca opr. št. P-528430 z dne 20.4.1999 in zadevo vrnilo tožencu v ponoven postopek in odločanje. Odločbo, s katero je bilo odločeno o obnovi postopka, je namreč izdal organ, ki ni bil pristojen za odločanje. Zakon o splošnem upravnem postopku (Ur. l. SFRJ, št. 47/86 - ZUP), ki se je na podlagi zakona v spornem obdobju uporabljal v Sloveniji, v 2. odst. 255. člena določa, da o predlogu za obnovo postopka odloča tisti organ, ki je izdal odločbo, s katero je bil postopek končan. Predmet odločanja v obnovi postopka je namreč lahko samo upravna stvar, zaradi katere je bil začet prejšnji upravni postopek, ki se je končal z dokončno odločbo. Kot je to ugotovilo že prvostopno sodišče je bilo o pravici iz pokojninskega zavarovanja (ponovna odmera starostne pokojnine) odločeno s pravnomočno odločbo opr. št. P-528430 z dne 22.5.1997. Ker je omenjeno odločbo izdal prvostopni organ toženca, torej Območna enota Ljubljana, je glede na prej citirani 2. odst. 255. člena omenjeni organ tudi pristojen, da odloča o predlogu za obnovo postopka. V nasprotnem primeru bi bilo namreč kršeno načelo o dvostopnem odločanju. V predmetni zadevi bo torej o zadevi najprej odločal prvostopni organ toženca, ki bo moral skladno z napotki, ki mu jih je dalo že prvostopno sodišče pri postopanju in odločanju omogočiti stranki, da čim lažje zavaruje in uveljavi svoje pravice.

Pritožbeno sodišče je zato skladno s 1. odst. 351. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in 96/2002 - ZPP) izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, kot je to razvidno iz izreka te sodbe.