Jedro

Pritožnici je po plačilu obveznosti, ki jih je do banke imela zapustnica, od podedovanega zneska ostalo zgolj 57,20 EUR. Upoštevaje njeno siceršnje premoženjsko stanje takšen znesek pomeni, da njeni prejemki v maju 2022 (ko je poravnala zapustničin dolg) še vedno ne presegajo dvakratnika osnovnega minimalnega dohodka.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni, da se dedinjo A. A. v celoti oprosti plačila sodne takse v tem postopku ter se razveljavi plačilni nalog za plačilo sodne takse I D 858/2021 z dne 10. 6. 2022.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (I.) zavrnilo predlog dedinje A. A. za oprostitev plačila sodne takse, (II.) ugodilo njenemu predlogu za obročno plačilo sodne takse, tako da znesek 738 EUR plača v dveh mesečnih obrokih po 369 EUR, prvi zapade 1. 9. 2022, drugi pa 1. 10. 2022, (III.) sklenilo, da sta nova plačilna naloga del sklepa in (IV.) opozorilo, da bo v primeru zamude zapadli z dnem zamude zapadli v plačilo še neplačani obroki.

2. V pravočasni pritožbi pritožnica pojasnjuje, da se ne strinja z izpodbijanim sklepom. Odmerjena ji je bila sodna taksa 738 EUR, ki naj bi jo poravnala v dveh obrokih, razlog, zaradi katerega šteje sodišče, da dedinja razpolaga z denarjem za plačilo sodne takse, pa je dejstvo, da je podedovala zapustničin zadnji pokojninski prejemek v višini 1.794,38 EUR. V pritožbi pritožnica pojasni, da je ta celoten znesek namenila poplačilu podedovanega dolga do banke, kjer je imela zapustnica kartico Visa in povišano stopnjo limita. Prilaga tudi dokazila iz katerih izhaja, kolikšen je bil dolg. Je prejemnica denarne socialne pomoči, plačilo sodne takse pa bi poslabšalo njeno že tako slabo življenjsko stanje, saj ni zmožna za delo.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Generalna določba, ki ureja oprostitev plačila sodne takse, je vsebovana v prvem odstavku 11. člena ZST-1, ki določa, da sodišče v celoti ali deloma oprosti stranko plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka ali se preživljajo osebe, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Če bi torej plačilo sodne takse šlo v škodo preživljanja taksnega zavezanca in njegove družine, so izpolnjeni pogoji, da se ga oprosti plačila sodne takse.

5. Iz izpodbijanega sklepa je razvidno, da je bila v obdobju, za katero je sodišče ugotavljalo prejemke, dedinja prejemnica denarne socialne pomoči po 402,18 EUR mesečno in lastnica nepremičnin v k. o. ..., stavba ..., del stavbe 27 in stavba ..., del stavbe 45, vse do celote. Gre za stanovanje v katerem dedinja tudi živi. Poleg tega pa je podedovala 1.794,38 EUR neizplačanih pokojninskih prejemkov. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da se v skladu z 18. členom ZUPJS v premoženjsko stanje ne upošteva stanovanje, v katerem taksni zavezanec živi, in osebni avtomobil do vrednosti 28-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka (11.261,04 EUR), da pa se upoštevajo druge nepremičnine, ki presega 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (19.304,64 EUR). Zaključek je bil, da znaša lastni dohodek dedinje 402,18 EUR mesečno in da ni lastnica nepremičnine, ki presega 19.304,64 EUR. Na podlagi teh podatkov bi bili vsekakor izpolnjeni pogoji za oprostitev plačila sodne takse. Ker pa je dedinja podedovala neizplačano pokojnino 1.794,38 EUR, pa je sodišče prve stopnje vseeno štelo, da ji to premoženjsko stanje dopušča plačilo sodne takse (ki znaša 738 EUR) v dveh mesečnih obrokih po 369 EUR.

6. Kot je razvidno iz pritožbi priloženih dokazil, je pritožnica res plačala obveznosti, ki jih je do Banke d. d., imela zapustnica1 in sicer je 11. 5. 2022 plačala 1.734,78 EUR in 2,40 EUR bančne provizije.2 To pa pomeni, da ji je od podedovanega zneska ostalo zgolj 57,20 EUR. Upoštevaje dedinjino siceršnje premoženjsko stanje takšen znesek pomeni, da njeni prejemki v maju 2022 (ko je poravnala zapustničin dolg) še vedno ne presegajo dvakratnika osnovnega minimalnega dohodka, to je 804,36 EUR. Ob taki ugotovitvi, posebej upoštevaje, da dedinja prejema denarno socialno pomoč, je utemeljena pritožbena navedba, da bi plačilo sodne takse, četudi v dveh obrokih, pomenilo občutno zmanjšanje sredstev, s katerimi se dedinja preživlja. Iz tega razloga je na podlagi uvodoma navedene določbe prvega odstavka 11. člena ZST-1 pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je pritožnico v celoti oprostilo plačila sodne takse (3. točka 365. člena ZPP).

1 To izhaja iz pisma banke z dne 24. 3. 2022. 2 To izhaja iz potrdila o plačilu z dne 11. 5. 2022.