16. 2. 2023

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Reeze Meer, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, ki ga zastopa dr. Mateja Likozar Rogelj, odvetnica v Kranju, na seji 16. februarja 2023

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 107. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03, 57/08, 87/11, 27/17 in 59/19) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

Pobudnik izpodbija 107. člen Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1). Ta določa, da sprememba lastnika stanovanja ne vpliva na obstoječa najemna razmerja in da vsakokratni pridobitelj lastninske pravice na stanovanju vstopi v pravni položaj najemodajalca. Zatrjuje, da je z dedovanjem pridobil lastninsko pravico na denacionaliziranem stanovanju, ki je bilo obremenjeno z najemnim razmerjem, sklenjenim za nedoločen čas in za neprofitno najemnino. Ker izpodbijana določba ne predvideva izjeme za pridobitelje lastninske pravice na denacionaliziranih stanovanjih, vidi v tem kršitev njegove pravice do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave.

Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Pobudnik mora torej izkazati, da bi razveljavitev ali ugotovitev protiustavnosti izpodbijanega predpisa privedla do spremembe v njegovem pravnem položaju.

Izpodbijana določba na pobudnikov pravni položaj ne učinkuje neposredno. V takih primerih se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče je podrobneje obrazloženo v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82). Predpostavka za vložitev tako ustavne pritožbe kot pobude pa je vsebinsko izčrpanje pravnih sredstev. To pomeni, da mora pobudnik trditve o domnevni protiustavnosti ureditve, ki jih uveljavlja zdaj v pobudi, uveljavljati že v postopku pred pristojnimi sodišči (tako že v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-330/05, U-I-331/05, U-I-337/05 z dne 18. 10. 2007, Uradni list, št. 101/07, in OdlUS XVI, 79). Ker pobudnik tega pogoja ni izkazal, je Ustavno sodišče njegovo pobudo zavrglo.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnice in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Neža Kogovšek Šalamon, dr. Špelca Mežnar, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto

Predsednik