Jedro

Ker je bilo v obravnavanem primeru dovoljenje za opravljanje trgovinske dejavnosti izdano na podlagi najemne pogodbe, pri kateri v upravnem postopku ni bilo nedvomno ugotovljeno, da je najemodajalec res lastnik poslovnih prostorov oziroma da ima razpolagalno pravico na teh prostorih, je tožeči stranki kot zemljiškoknjižni lastnici v konkretnem primeru izjemoma treba priznati status stranke v postopku glede na določbo 49. člena ZUP/86.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 3. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00; ZUS) ugodilo tožbi, odpravilo odločbo tožene stranke z dne 20.5.1999, in ji zadevo vrnilo v ponoven postopek. Tožena stranka je z navedeno odločbo (1) zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper sklep Upravne enote P. z dne 19.11.1998, in zavrnila njen predlog, da se odločba Upravne enote P. z dne 3.11.1998, izreče za nično ter (2) odločila, da se predlog za obnovo postopka odstopi organu prve stopnje. Z navedenim sklepom je organ prve stopnje zavrgel vlogo tožeče stranke, da se ji vroči navedena odločba o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti trgovine na drobno gospodarske družbe E.b., d.o.o., K., in s tem prizna lastnost stranke v postopku.

Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe navaja, da je tožena stranka bistveno kršila določila 8., 142. in 143. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 47/86 in Uradni list RS, št. 55/92; ZUP/86), ker tožeča stranka kot zemljiškoknjižna lastnica ni bila udeležena v tem postopku, čeprav bi morala imeti glede na materialne predpise položaj stranke v postopku. Iz Zakona o trgovini (Uradni list RS, št. 18/93; ZT) in Pravilnika o minimalnih tehničnih in drugih pogojih, ki se nanašajo na prodajne objekte za opravljanje trgovinske dejavnosti, in pogojih za prodajo blaga zunaj prodajaln (Uradni list RS, št. 28/93 in 57/93; Pravilnik) namreč izhaja, da je eden izmed pogojev za izdajo odločbe o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti tudi predložitev dokazila o razpolaganju s prostori (izpisek iz zemljiške knjige ali kupoprodajna pogodba z osebo, ki je vpisana v zemljiški knjigi kot lastnik objekta oziroma nepremičnine).

Tožena stranka vlaga pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da zavrne tožbo, oziroma podrejeno, da razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in zadevo vrne v novo sojenje. Navaja, da ZT in Pravilnik v svojih določbah nikjer ne omenjata pogoja lastništva poslovnih prostorov, zato je sklicevanje sodišča na neobstoječe določbe teh predpisov nezakonito.

Tožeča stranka ni odgovorila na pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče se strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje.

V obravnavanem primeru je sporno, ali ima tožeča stranka kot zemljiškoknjižna lastnica poslovnih prostorov, v katerih se bo opravljala trgovinska dejavnost, pravico sodelovati v postopku ugotavljanja pogojev za opravljanje te dejavnosti.

Pogoje za opravljanje trgovinske dejavnosti določata ZT in na njegovi podlagi sprejet Pravilnik. Res je, da navedeni materialni predpisi nikjer izrecno ne omenjajo lastništva poslovnih prostorov kot pogoja za opravljanje trgovinske dejavnosti, vendar pa je za izpolnjevanje pogojev iz 1. in 2. alinee 12. člena ZT po naravi stvari nujno, da predlagatelj postopka razpolaga s poslovnimi prostori, kjer bo to dejavnost opravljal. Ker pa je bilo v obravnavanem primeru dovoljenje za opravljanje trgovinske dejavnosti izdano na podlagi najemne pogodbe, pri kateri v upravnem postopku ni bilo nedvomno ugotovljeno, da je najemodajalec res lastnik poslovnih prostorov oziroma da ima razpolagalno pravico na teh prostorih, je tudi po presoji pritožbenega sodišča tožeči stranki kot zemljiškoknjižni lastnici v konkretnem primeru izjemoma treba priznati status stranke v postopku glede na določbo 49. člena ZUP/86. Po tej zakonski določbi pa ima položaj stranke oseba, ki se je na njeno zahtevo uvedel postopek, oseba, zoper katero teče postopek, ter oseba, ki ima za varstvo pravic ali pravnih koristi pravico udeleževati se postopka. Katere pravice ali pravne koristi lahko oseba varuje v posameznem upravnem postopku, določajo materialni predpisi. To je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, zato pritožbeni ugovori ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Ker glede na navedeno pritožba ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.