Jedro

Zaključek o neizogibni potrebi po odreditvi pripora implicira tudi ugotovitev, zakaj za dosego tega namena ni primernejša odreditev milejšega ukrepa.

Izrek

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

Obrazložitev

A. 1. Preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Krškem je zoper R. V. in D. V. odredila pripor iz pripornega razloga begosumnosti po 1. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju: ZKP), zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po prvem odstavku 186. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Senat Okrožnega sodišča je pritožbi zagovornikov obdolženih zavrnil kot neutemeljeni.

2. Zoper pravnomočni sklep o odreditvi pripora je zagovornik obdolžene D. V. vložil zahtevo za varstvo zakonitosti iz razloga kršitve zakona po 1. točki prvega odstavka 420. člena ZKP. Predlaga ugoditev zahtevi, razveljavitev izpodbijanih sklepov in odpravo pripora zoper obdolženo.

3. Vrhovna državna tožilka je v odgovoru, podanem v skladu z drugim odstavkom 423. člena ZKP, ocenila, da zahteva ni utemeljena ter predlagala njeno zavrnitev.

4. Z odgovorom vrhovne državne tožilke je bila seznanjena tako obdolženka kot njen zagovornik, vendar se o njem nista izjavila.

B.

5. Vložnik zahteve za varstvo zakonitosti v prvi vrsti izpodbija obstoj utemeljenega suma, da je obdolženka storila očitano kaznivo dejanje, vendar ne le, da zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja po 1. točki prvega odstavka 420. člena ZKP niti ni razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti in obstoj utemeljenega suma v prvi vrsti dejansko vprašanje, ampak je tudi po presoji Vrhovnega sodišča razumno sklepanje, da dajejo dokazi, obsežno povzeti v točki 7 obrazložitve sklepa preiskovalne sodnice, do relevantnosti katerih se je opredelil tudi senat Okrožnega sodišča v Krškem, zadostno podlago za sklepanje, da je obdolžena, skupaj s svojo mačeho R. V., dne 5. 4. 2013 okoli 00.30 ure na Mejnem prehodu za mednarodni promet Obrežje v Republiko Slovenijo v skritih delih osebnega avtomobila VW, vnesla prepovedano drogo heroin v skupni teži 3.746,98 gramov, ki je bila namenjena za nadaljnjo prodajo na slovenskem trgu uživalcem mamil. Navedbe, da je bila obdolženka le sopotnica in ni vedela, kaj se prevaža v avtomobilu, bodo predmet presoje v nadaljnjem postopku, ko bo sodišče presojalo, katera pravno relevantna dejstva so dokazana in katera ne, v tej fazi pa ne omajejo ocene sodišč o podani utemeljenosti suma.

6. Zahteva za varstvo zakonitosti izpodbijanemu sklepu očita, da se sodišče v njem ni zadosti opredelilo do pritožbenih navedb, da je obdolženka pred sodiščem obljubila, da se bo vabilom sodišča odzivala, ker je tudi v njenem interesu, da se zadeva reši in lahko odide k svojima otrokoma in tudi sicer ni navedlo prepričljivih razlogov, ki bi potrjevali zaključek o obstoju nevarnosti, da bo obdolženka z vrnitvijo domov onemogočila izvedbo kazenskega postopka.

7. Sklep o odreditvi pripora izhaja iz ugotovitve, da je obdolženka državljanka Republike Srbije, dejansko živi na območju Bosne in Hercegovine, sorodnike pa ima tudi v Nemčiji, kjer prebivata oče in mačeha njenega izvenzakonskega partnerja. Po ozemlju Slovenije, na katero jo sicer ne vežejo nikakršne vezi, je le potovala. Ne glede na to, da je obdolženka, po podatkih spisa, preiskovalni sodnici, še preden je ta zanjo odredila pripor, obljubila, da se bo odzvala vabilom sodišča, ker je tudi v njenem interesu, da se zadeva reši in bi lahko bila s svojima otrokoma, je sodišče, tudi po presoji Vrhovnega sodišča, utemeljeno zaključilo, da obstaja realna možnost, da se vabilom sodišča ne bo odzvala ter se z vrnitvijo v Bosno in Hercegovino ali Srbijo, izvedbi kazenskega postopka v Sloveniji za tako težko kaznivo dejanje izognila. Takšen zaključek o neizogibni potrebi po odreditvi pripora implicira tudi ugotovitev, zakaj za dosego tega namena ni primernejša odreditev milejšega ukrepa.(1) Tako se izkaže, da vložnik zahteve ponuja drugačno oceno okoliščin, ki so botrovale takšnemu zaključku sodišč, v delu v katerem navaja razloge v zvezi z zdravstvenim stanjem hčerke, pa nedovoljeno uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 420. člena ZKP).

C.

8. Kršitve, na katere se sklicuje obdolženkin zagovornik v zahtevi za varstvo zakonitosti, niso podane, zahteva pa je vložena tudi zaradi nedovoljenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 420. člena ZKP), zato jo je Vrhovno sodišče na podlagi 425. člena ZKP zavrnilo.

9. Če bo za obdolženko nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (95. člen ZKP), bo sodno takso za zavrnitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper pravnomočni sklep o podaljšanju pripora po tarifni številki 74014 Taksne tarife, v zvezi s petim odstavkom tretjega člena in 7. točko prvega odstavka petega člena Zakona o sodnih taksah, odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.

Op. št. (1): Tako tudi sodbi I Ips 356/2005 z dne 24. 11. 2005, XI Ips 31981/2012 z dne 19. 7. 2012 in XI Ips 1036/2012 z dne 2. 8. 2012.