Jedro

Kljub zatrjevanju pravne osebe, da je ob prevzemu vozila obvezna oprema bila v vozilu ter da jo je odstranil voznik v času premontaže platišč ter kljub temu, da je pravna oseba za te svoje pravno relevantne trditve predlagala zaslišanje voznika C. C. in priče A. A., zaposlene pri vulkanizerstvu, kjer je voznik opravil premontažo platišč, sodišče prve stopnje teh dokazov ni izvedlo, niti jih ni argumentirano zavrnilo. Ker sodišče prve stopnje vseh po pravni osebi predlaganih dokazov ni izvedlo, prav tako pa se v obrazložitvi izpodbijane sodbe do zgoraj povzetih dokaznih predlogov, s katerimi je pravna oseba uveljavljala razbremenilen dokaz, ki se nanaša na pravno odločilno dejstvo, ni opredelilo, pritožba utemeljeno očita sodišču, da je kršilo storilčevo pravico do obrambe in pravico do poštenega sodnega postopka ter izvajanih dokazov v njegovo korist, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka o prekršku iz drugega odstavka člena 155 ZP-1 v zvezi z določbo prvega odstavka člena 90 ZP-1.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo zahtevi za sodno varstvo (ZSV) delno ugodilo in odločbo o prekršku spremenilo tako, da je postopek o prekršku po petem odstavku 41. člena ZMV-1 ustavilo po 1. točki prvega odstavka 136. člena ZP-1, v preostalem delu pa je ZSV zavrnilo in v nespremenjenih delih odločbo o prekršku potrdilo ter odločilo, da se sodna taksa ne določi.

2.Zoper sodbo se pritožuje zagovornik pravne osebe ter pri tem uveljavlja pritožbene razloge iz 1. do 3. točke 154. člena Zakona o prekrških (ZP-1). Predlaga ugoditev pritožbi, spremembo izpodbijane sodbe ter ustavitev postopka o prekršku oziroma podredno, razveljavitev izpodbijane sodbe ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3.Pritožba je utemeljena.

4.V predmetni zadevi je prekrškovni organ z odločbo o prekršku z dne 3. 8. 2022 (-) pravno osebo spoznal za (pridružitveno) odgovorno storitve prekrška po šestem odstavku 37. člena ZMV-1, ker je dne 22. 2. 2022 ob 9:15 uri bilo ugotovljeno, da je voznik opravljal prevoz neregistriranega in tehnično ne brezhibnega vozila ter da je imetnik dovoljenja (upravičenec B. B.) za preskusno vožnjo izdal posebno dovoljenje za preskusno vožnjo št. 807-1053 v nasprotju s pogoji uporabe trajnih preskusnih tablic, saj je bilo pri postopku ugotovljeno, da vozilo ni tehnično brezhibno, ker ni bilo opremljeno s predpisano obvezno opremo ter po sedmem odstavku 41. člena ZMV-1, ker je voznik C. C. v javnem prometu uporabljal vozilo, ki ni bilo tehnično brezhibno, saj ni imelo brezhibne opreme, ki se zahteva;

(-) odgovorno osebo pravne osebe pa za odgovorno storitve po šestem odstavku 37. člena ZMV-1, ker je opustila dolžnost in dolžno nadzorstvo, ker ni zagotovila, da so izpolnjeni vsi pogoji za udeležbo neregistriranega vozila v prometu, saj je uporabniku izročila dovoljenje za preskusno vožnjo in trajne preskusne tablice, kljub temu, da niso bili izpolnjeni vsi pogoji, ker vozilo ni imelo brezhibne obvezne opreme, ki se zahteva.

5.Pravna oseba se je v ZSV, ki jo je vložil njen zagovornik, branila s trditvami, da je obvezna oprema bila v prtljažniku vozila ob prevzemu vozila s strani voznika Strojina, da pa je očitno voznik pri premontaži platišč obvezno opremo odstranil iz vozila, nato pa jo pozabil vrniti v vozilo. Navedeno je dokazovala z listinskimi dokazi in predlagala zaslišanje priče C. C. ter A. A.

6.Vsled takim zatrjevanjem je sodišče prve stopnje dopolnilo dokazni postopek z zaslišanjem direktorja pravne osebe B. B. ter vpogledalo v listine v spisu ter predložene fotografije, nato pa zaključilo, da ni podan noben ekskulpacijski razlog ter da je prekrškovni organ pravilno ugotovil dejansko stanje. Pri tem ni sledilo zagovoru direktorja B. B., ker je bil storilcu prekršek dokazan na podlagi ugotovitev policije na kraju ustavitve, saj voznik v času kontrole v vozilu, za katerega je direktor izdal dovoljenje za preizkusno vožnjo in trajne preizkusne tablice, ni imel obvezne opreme.

Po določbi tretjega odstavka 14. člena ZP-1 pravna oseba ni odgovorna za prekršek, če dokaže, da je bil prekršek storjen (-) z namenom škodovanja tej pravni osebi, ali (-) z zavestnim kršenjem pogodbe, na podlagi katere storilec opravlja delo ali storitev za pravno osebo, ali s kršenjem navodil ali pravil pravne osebe, ki je v okviru dolžnega nadzorstva pravočasno izvedla vse ukrepe, potrebne za preprečitev prekrška.

7.Kljub zatrjevanju pravne osebe, da je ob prevzemu vozila obvezna oprema bila v vozilu ter da jo je odstranil voznik v času premontaže platišč ter kljub temu, da je pravna oseba za te svoje pravno relevantne trditve predlagala zaslišanje voznika C. C. in priče A. A., zaposlene pri vulkanizerstvu, kjer je voznik opravil premontažo platišč, sodišče prve stopnje teh dokazov ni izvedlo, niti jih ni argumentirano zavrnilo.

Pravica stranke, da v dokaznem postopku predlaga dokaze, je ena izmed sestavin pravice do obrambe po 29. členu Ustave RS. Za sodišče iz te ustavne pravice izhaja dolžnost, da dokazne predloge pretehta in predlagane dokaze, ki so pravno relevantni tudi izvede. Glede na načelo proste presoje dokazov sodišče ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlaga obramba, temveč le tiste, ki so pravno pomembni. V dvomu je vsak dokazni predlog v korist storilca potrebno izvesti, razen če je očitno, da tak dokaz ne more biti uspešen. Tako sodišče ne bo dolžno izvajati dokazov, ki naj bi služili ugotovitvi nekega dejstva, ki je po presoji sodišča že dokazano, ali ni pravno relevantno, ali ko gre za dokaz, ki je neprimeren za ugotovitev določenega dejstva. Pri tem mora stranka natančno opredeliti, katero dejstvo naj se s pomočjo določenega dokaza dokaže ter na podlagi katerih okoliščin naj bi predlagan dokaz sploh lahko služil ugotovitvi določenega dejstva, sodišče pa mora zavrnitev dokaznega predloga v vsakem primeru razumno obrazložiti (tako Vrhovno sodišče v sodbi I Ips 40378/2010-179 z dne 1. 12. 2016).

8.Ker sodišče prve stopnje vseh po pravni osebi predlaganih dokazov ni izvedlo, prav tako pa se v obrazložitvi izpodbijane sodbe do zgoraj povzetih dokaznih predlogov, s katerimi je pravna oseba uveljavljala razbremenilen dokaz, ki se nanaša na pravno odločilno dejstvo, ni opredelilo, pritožba utemeljeno očita sodišču, da je kršilo storilčevo pravico do obrambe in pravico do poštenega sodnega postopka ter izvajanih dokazov v njegovo korist, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka o prekršku iz drugega odstavka člena 155 ZP-1 v zvezi z določbo prvega odstavka člena 90 ZP-1.

9.Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi zagovornika pravne osebe ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovni postopek, saj je glede na naravo kršitve ocenilo, da ugotovljene kršitve ne more samo odpraviti (peti odstavek 163. člena ZP-1). Ker je pritožbi ugodilo že iz navedenih razlogov, se v presojo ostalih pritožbenih navedb ni spuščalo.

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ponovno odločiti o ZSV zagovornika pravne osebe z dne 17. 8. 2022, vendar pred tem skrbno preučiti tudi podane dokazni predlog za zaslišanje priče C. C. in A. A. Pri presoji, ali bo izvedlo predlagani dokaz, sodišče pretehta njegovo materialnopravno relevantnost, stopnjo verjetnosti, s katero je stranka pravno relevantnost dokaza utemeljila, v dvomu pa šteje vsak dokazni predlog obrambe v korist storilcu in da ga mora izvesti, razen, če je očitno, da dokaz ne more biti uspešen. Le tako izveden dokazni postopek bo lahko na podlagi pravilne, kritične in natančne dokazne ocene vseh izvedenih dokazov ponudil odgovor na vprašanje, ali je storilec odgovoren za prekršek.

Pri tem pa bo moralo, v kolikor bo želelo odločiti o zakonitosti in pravilnosti odločbe prekrškovnega organa z dne 3. 8. 2022 v celoti, odločiti tudi o ZSV odgovorne osebe pravne osebe z dne 19. 8. 2022. Na tem mestu zato pritožbeno sodišče izpostavlja, da je odvetnik Č. Č. le zagovornik pravne osebe, ne pa tudi odgovorne osebe pravne osebe. To izhaja tako iz pooblastila v spisu, kot tudi dejstva, da je tako napoved vložitve ZSV odgovorne osebe pravne osebe z dne 2. 8. 2022, kot tudi njena ZSV z dne 19. 8. 2022, podpisana s strani odgovorne osebe pravne osebe. Pri tem naj bo pozorno tudi na vsebino odločbe o prekršku z dne 3. 8. 2022, zlasti na dejstvo, da se nikomur ne očita prekršek po petem odstavku 41. člena ZMV-1, v zvezi s katerim je bil postopek z izpodbijano sodbo ustavljen.

Zveza:

Zakon o prekrških (2003) - ZP-1 - člen 14, 90 Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 29

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.